Trenutna situacija na globalnih finančnih in kripto trgih je relativno stabilna in optimistična. Če izhajamo iz strogo tehničnega in zgodovinskega vidika, se trenutno nahajamo tik pred vstopom v tisto najbolj intenzivno in zaključno fazo bikovskega cikla, ki bo najverjetneje sledila v naslednjih tednih, morda nekaj mesecih. Kako intenzivna in dolgotrajna bo, pa bo odvisno predvsem od makroekonomskih in geopolitičnih razmer v naslednjih tednih in mesecih.
Večkrat sem že izpostavil, da je sicer vedno možno, da se cikel predčasno zaključi, ali pa se celo podaljša, saj cikli, kljub 4 letnim intervalom, v resnici ne delujejo po urniku in koledarju, ampak so odvisni od likvidnosti in že omenjenih makroekonomskih in geopolitičnih razmer. Potrebno je razumeti, da se noben bikovski cikel na zaključi kar tako, ker je minilo neko časovno obdobje. Ne glede na to, da je ta cikel nekoliko drugačen od preteklih, saj njegovo dinamiko narekuje predvsem institucionalni kapital in ne več retail oziroma mali kapital. To dejstvo je vneslo nekaj novih karakteristik na sam trg, katere je potrebno poznati in se jih zavedati. Trgi tako niso več tako močno volatilni, kar je v resnici pozitivno, v mnogih primerih so podvrženi večjim manipulacijam, kot so iztiski naivnega kapitala, a ne glede na to, nekateri dejavniki ostajajo, saj so značilni za domala vse bikovske cikle, ne glede na obliko finančnega asseta (delnice, žlahtne kovine, kripto…). Govora je o t.i. blow off top fazi. Gre za fazo, ki navadno predstavlja zaključek vsakega cikla, v kateri trg(i) “eksplodirajo” in v kratkem času divje zrastejo. To je navadno tudi obdobje, v katerem na trg vstopi večina novih in neizkušenih vlagateljev, medtem ko se veliki kapital in izkušeni vlagatelji že pripravljajo na izstop iz trga.
Te t.i. blow off top faze, v tem ciklu še ni bilo, čeprav mnogi naložbeni asseti nizajo nove in nove rekordne vrednosti, a tiste prave evforije še ni bilo zaznati. Gre za pomemben psihološki kazalec, ki napove prehod v zaključno fazo bikovskega cikla, za izkušene vlagatelje pa je, kot omenjeno, to signal za pripravo na izstop. Pričujoči prispevek ni namenjen analizi, bodisi tehnični, bodisi psihološki, te zaključne faze cikla, temveč želi nekoliko podrobneje analizirati in izpostaviti nekatere ključne makroekonomske signale, ki predstavljajo pomembno informacijo za vlagatelje, v danem trenutku pa, omenjeni makroekonomski signali, vse bolj izrazito opozarjajo, da se globalni finančni trgi vse bolj približujejo precej negotovim vodam, kar bi lahko vodilo v precej negativno ekonomsko in gospodarsko obdobje.
Na omenjene signale opozarjam že vsaj zadnje dve leti (starejši članki so vam na voljo v arhivu), saj signali niso zasvetili včeraj, a želim znova opozoriti, da se svet potencialno približuje morda enih največjih makroekonomskih in gospodarskih prelomnic, v sodobni zgodovini. Preden pa nadaljujem mi dovolite, da poudarim, da namen prispevka ni vzbujati strah in zaskrbljenost, z njim želim predvsem opozoriti vlagatelje, da so pozorni na širšo sliko, ki jo kažejo finančni trgi in da se lahko ustrezno pripravite na obdobje, ki prihaja. Zavedam se, da je dotična vsebina morda nekoliko bolj zahtevna za vse tiste, ki niste tako vešči razumevanja makroekonomskih vsebin, zato bom skušal vsebino poenostaviti kolikor bo to mogoče saj želim, da se lahko vsakdo, ne glede na makroekonomsko znanje in geopolitično poznavanje, lahko ustrezno pripravi. Kot vedno poudarjam, na finančnih in kripto trgu sem aktivno prisoten vse od konca leta 2013, začetka 2014 in misel – “pričakuj najboljše, pripravljaj se na najslabše”, mi je vedno pomagala preživeti. S to mislijo v mislih, je tudi spisan pričujoč prispevek, a pojdimo po vrsti.
Aktualni bikovski cikel
Naslednji graf oziroma indikator, ki bi ga želel izpostaviti, je prav tako izjemno natančen MVRV-Z Score indeks. Še en indikator, ki se je v dosedanjih ciklih izkazal kot izjemno zanesljiv. Če pogledamo spodnji graf in se osredotočimo na pretekle cikle vidimo, da je indeks, oranžna krivulja, ob prehodu v zaključno fazo, vedno vsaj dosegla, ali celo prebila rdeče območje zgoraj. To je t.i. omenjena blow off top faza. Kot lahko vidimo, je aktualni indeks še vedno precej oddaljen od rdečega območja. Ponovno želim poudariti, da dopuščam možnost, da v tem ciklu prvič ne bo prišlo do dotika rdečega območja, predvsem za voljo padca volatilnosti BTC, a ne glede na to menim, da se bo indeks vsaj približal rdečemu območju v naslednjih tednih, morda mesecih.
Poglejmo si še en, prav tako zelo zanesljiv indikator in sicer Puell Multiple indikator, ki ima podoben princip delovanja, kot predhodni, MVRV-Z indikator. Tudi v tem primeru je pozornost usmerjena v rdeče območje in v modro krivuljo, ki je, v vseh dosedanjih ciklih, vedno presegla, dosegla, ali pa se vsaj približala rdečemu območju. Aktualna vrednost indikatorja je še vedno močno oddaljena od rdečega območja.
Noben od navedenih treh indikatorjev še ni zasvetil, s čimer bi signaliziral vstop v zaključek cikla. Pravzaprav ni zasvetil noben, od kar 30 ključnih indikatorjev, ki jih analitiki navadno spremljajo in kateri so se, do sedaj, vedno izkazali za zelo zanesljive. Zavedam se, da bomo nekoč prišli na točko, ko nekateri od omenjenih indikatorjev ne bodo več relevantni, saj se bodo cikli spremenili, a da bi bilo neveljavnih vseh 30 indikatorjev sočasno, je zelo malo verjetno. V spodnji tabeli 30 ključnih indikatorjev lahko vidimo, v stolpcu skrajno desno, da niti eden (še) ni zasvetil.
Ameriški ekonomski in industrijski ISM index
ISM indeks je kazalnik, ki preprosto povedano, meri stanje ameriške ekonomije v smislu faze krčenja, ali faze širitve. Ko indeks preseže vrednost 50, to nakazuje, da je ekonomija v fazi širitve, kadar je indeks pod vrednostjo 50, je ekonomija v fazi krčenja (kontrakcija). Če analiziramo pretekle cikle (graf spodaj) vidimo, da so vsi prikazani pretekli bikovski cikli (enako velja za ostale, ki niso prikazani), potisnili ISM indeks preko vrednosti 60, kar pa se v tem ciklu (še) ni zgodilo. Izhajajoč iz ISM indeksa, njegova vrednost, v aktualnem ciklu ni presegla vrednosti 50,9 in še to za zgolj mesec ali dva, v začetku letošnjega leta, kar je bila najverjetnejša posledica optimizma, ob izvolitvi Trumpove administraciji. Aktualni bikovski cikel tako poteka v izjemno šibkih ekonomskih pogojih (ZDA), v primerjavi s preteklimi cikli, a kljub temu ključni naložbeni asseti, kot so zlato, srebro, delnice (predvsem tehnološke) in BTC, dosegajo rekordne vrednosti. Prav to je svojevrsten fenomen, ki pa sočasno potencialno kaže na zelo nevarno situacijo, a o tem v nadaljevanju.
Ameriška ekonomija tako še naprej ostaja v fazi konsolidacije, predvsem zahvaljujoč “tarifni vojni”, ki deluje kot neka vrste ročna zavora. A kot omenjeno, trgi kljub temu ponujajo zelo lepe donose, a vprašanje je, ali bomo v tem ciklu videli ekspanzijo ameriške ekonomije in posledično rast ISM indeksa, kar bi verjetno vodilo v hitro in izjemno rast, ključni finančno-naložbenih trgov, med njimi tudi kripto trga. Dokler pa ISM indeks ne prebije mejne vrednosti 50, tiste prave divje rasti, ne moremo pričakovati, kar pa ne pomeni nujno, da nadaljevanja rasti trgov ne bo. Osebno ocenjujem, da bo do širitve ameriške ekonomije vseeno prišlo, saj ameriško gospodarstvo nujno potrebuje stimulacijo in nov zagon, tako iz gospodarskih, kot socialnih in političnih razlogov.
Kitajska in Japonska ekonomija
za trenutek se ozrimo še proti kitajski in japonski ekonomiji, ki sodita med največje svetovne ekonomije, zaradi česar je pomembno, da kot vlagatelji spremljamo situacijo tudi na teh trgih. Dejstvo je, da sta obe ekonomiji v precej nehvaležni situaciji, na pragu resne krize, ki bi lahko sprožila plaz negativen globalne ekonomske in gospodarske reakcije.
Gospodarstvi Kitajske in Japonske se nahajata na izrazito različni poti. Kitajska se sooča z izjemno deflacijsko krizo in znatnim strukturnim upočasnjevanjem, saj njen model rasti, ki temelji na nepremičninah, propada, medtem ko Japonska previdno poskuša izstopiti iz dolgotrajne inflacijske krize in doseči zmeren gospodarski preporod.
Ključni elementi za Kitajsko:
Strukturno upočasnjevanje: Kitajsko gospodarstvo se upočasnjuje, uradni cilji rasti okoli 5 % pa prikrivajo globoko prisotno šibkost povpraševanja v zasebnem sektorju in močno odvisnost od državnih spodbud. Dolgotrajna kriza nepremičninskega sektorja predstavlja glavno oviro, ustvarja negativni učinek na premoženje gospodinjstev in hromi finance lokalnih oziroma regijskih okolij.
Sistemska zadolženost in deflacija: Država se sooča z monumentalno dolžniško krizo, še posebej zaradi izvenbilančnega zadolževanja. To, skupaj s šibkim zaupanjem potrošnikov, potiska gospodarstvo proti deflacijski spirali.
Politika odziva: Strategija Pekinga je popolna usmeritev k državni intervenciji. To vključuje masivne fiskalne spodbude, monetarno sprostitev in agresivno industrijsko politiko (“Made in China 2025”), katere cilj je tehnološka samostojnost in ustvarjanje novih virov rasti.
Dolgoročne omejitve: Huda kriza brezposelnosti med mladimi in hitro upadajoče število prebivalstva predstavljata pomembno dolgoročno grožnjo socialni stabilnosti in gospodarskemu potencialu.
Ključni elementi za Japonsko:
Izhod iz inflacijske krize: Po desetletjih stagnacije je Japonska na kritični prelomnici. Banka Japonske (BoJ) je končala politiko negativnih obrestnih mer in previdno zvišuje obrestne mere, kot odziv na vztrajno inflacijo, ki ostaja nad 2% ciljem.
Stabilizacija inflacije in krize: Uspeh japonskega okrevanja je oziroma bo odvisen od stabilizacije trenutne inflacije in splošne krize, kjer inflacija občutno vpliva na potrošnjo in vrednost prihrankov prebivalstva.
Revolucija korporativnega upravljanja: Velik poudarek na reformi korporativnega upravljanja odklepa vrednost za delničarje, podjetja pa silijo k izboljšanju učinkovitosti kapitala in privabljanju pomembnih tujih vlaganj, kar pomaga dvigovati borzni trg na nove, višje vrednosti.
Strukturni proti-ukrepi: Perspektiva je v osnovi omejena zaradi dveh ogromnih izzivov: hude in poslabšane demografske krize, ki zmanjšuje delovno silo, in največjega javnega dolga na svetu, ki postaja težje obvladljiv z naraščajočimi obrestnimi merami.
Zakaj sta ekonomski situaciji Kitajske in Japonske pomembni za vlagatelje?
Poleg ameriške, gre za dve največji svetovni ekonomiji, ki zagotavljata levji delež globalne likvidnosti. Morebitni krizi deflacijska (Kitajska) in/ali inflacijska (Japonska), kot tudi nepremičninska na kitajskem, bi lahko sprožili plaz domin na globalnih finančnih trgih, kar bi lahko vodilo v eno največjih finančnih kriz po letu 1929. Zato velja ostati pozoren na dogajanje na obeh trgih.
Kljub očitni fiskalni krizi, pa so delniški indeksi obeh držav, na rekordno visokih vrednostih v zadnjih letih
Gre seveda za svojevrsten paradoks, kjer kljub deflacijski krizi (Kitajska) in inflacijski krizi (Japonska) delniški indeksi obeh borz, dosegajo rekordne vrednosti. Če pogledamo najprej kitajske delniške indekse (graf spodaj) vidimo, da so le te dosegli najvišjo raven v zadnjih 10 letih.
Kaj torej poganja kitajski delniški trg, kljub izjemni deflacijski krizi? Odgovor leži v likvidnostnih injekcijah in stimulacijah, prav tako v močno znižanih davkih na trgovanje, veliko odgovornost za rast delniških indeksov pa nosi kar država sama, ki pospešeno, preko svojih “državnih vlagateljev”, vlaga v delnice, kar dviguje njihovo vrednost.
A ni zgolj država, ki kljub krizi potiska delniški trg višje, svojo pomembno vlogo igra tudi retail, predvsem trg malih špekulantov, ki dnevno ustvarijo kar okoli 80% obsega prometa, večji del skozi trgovanje z vzvodi. Tovrstno trgovanje trenutno prinaša izjemno lepe donose in prikazuje kitajski delniški trg kot izjemno mamljiv in donosen, a pogled na leto 2015 (graf spodaj) kaže kruto opozorilo, kako hitro lahko pride do kolapsa, kar bi imelo neposreden vpliv na celoten globalni finančni trg – sistem domin.
Na drugi strani je japonski delniški indeks Nikkei dosegel rekordne vrednosti, na zadnje videne v 80ih letih prejšnjega stoletja, torej v času zgodovinsko velikega delniškega balona.
Takšno rast je primarno sprožila kar Japonska nacionalna banka, ki je leta in leta vlagala v ETF sklade, s čimer je dvigala njihove vrednosti, kar je privabilo mnoge, tudi tuje vlagatelje. Vse to pa je japonski delniški trg, kljub siceršnji krizi, potiskalo vse višje.
A za razliko od Kitajske, mali vlagatelji, retail, tukaj ni bil aktivno prisoten, vsaj ne v takšni meri. Dohodki japonskih gospodinjstev so izgubljali vrednost zaradi naraščajoče inflacije, stroški so se večali in retail kapital ni masovno vstopal na delniške trge. Te je tako, podobno kot na Kitajskem, a mnogo bolj izrazito, poganjala kar država sama, s prilagojeno fiskalno politiko in s podporo korporacij, ki so prav tako špekulativno vlagale na delniški trg. Spodnja grafa prikazujeta padec kupne moči in potrošnje japonskih gospodinjstev.
Kakšen je torej zaključek, izpeljan iz zgornjih podatkov?
Azijski trgi se soočajo s svojevrstnim paradoksom, kjer imamo, na eni strani, močno pešanje nacionalnih ekonomij in makroekonomskih kazalcev, na drugi strani pa rekordne vrednosti nacionalnih delniških indeksov. Ključna težava leži v tem, da je rast omenjenih indeksov posledica “prisiljenega” financiranja države same (v večji meri, a ne izključno), kar ustvarja občutek izjemne rasti, to pa psihološko privablja nove vlagatelje. Gre torej za klasično obliko ustvarjanja delniškega balona, a ko le tega “napihuje” država sama, so posledice lahko še toliko bolj katastrofalne. Omeniti želim, da seveda ni nujno, da bo prišlo do zloma omenjenih trgov, a zgodovina nam je, do sedaj, vedno postregla s krutimi primeri, zato velja ostati previden in pozoren.
Nikakor pa niso zgolj Azijski trgi tisti, ki ustvarjajo velik finančni balon. Nekaj podobnega se dogaja tudi v ZDA oziroma njenem delniškem trgu.
Ameriški tehnološki in AI rekordni balon
Da gre resnično za potencialno zgodovinsko velik balon, kaže tudi primerjava rasti AI sektorja (balona), v primerjavi z IT podjetji/sektorjem (balonom) iz konca 90ih let, pred pokom IT balona in nastopom velike finančne krize. Kot lahko vidimo na spodnjem grafu, je potencialni AI balon mnogo večji, kot IT balon iz konca 90ih let.
Morda še bolj zaskrbljujoč podatek, pa je podatek o donosnosti delniških indeksov, glede na njihovo strukturo. Analiza donosa ameriških borznih indeksov kaže, da zgolj vsega 10% najbolj donosnih oziroma največjih ameriških delnic, predstavlja kar osupljivih 76% celotnega trga (donosa). To presega celo stanje, nazadnje videno v času pred veliko depresijo, leta 1929-1930. Zgolj za primerjavo, v času že omenjenega IT oziroma dot.com balona (mehurčka), konec 90ih let, je ta vrednost znašala 73%, v času velike finančne krize v 80ih letih pa 50%. Če k temu dodamo še en zaskrbljujoč dejavnik, da najbolj donosnih 10 delnic iz delniškega indeksa S&P500 (NVIDIA, MICROSOFT, AMAZON…) zdaj predstavlja kar 40% celotnega market capa omenjenega indeksa, potem vidimo, da domala celotno ameriško gospodarstvo, vsaj najbolj donosen del, stoji na zgolj nekaj (10) podjetjih. In če omenjene zaskrbljujoče dejavnike še nekoliko razširimo in pogledamo portfelj ključnih strank enega najbolj donosnih ameriških podjetij NVIDIA, vidimo, da omenjeno podjetje večino posla ustvari z zgolj šestimi (6) večjimi naročniki.
Prepričan sem, da ni potrebno biti makroekonomski strokovnjak, da bi razumeli, kako šibka je dejansko tudi ameriška ekonomija, katere rast, skoraj izključno, temelji na AI industriji in še to na zgolj nekaj podjetjih. Če razumemo, da je velik del teh podjetij odvisen od azijskih trgov, s katerimi so ZDA v trgovinski “vojni” in ob dejstvu, da nad azijskimi trgi veje potencialna velika finančna kriza, potem si sistem domin lahko zlahka predstavljamo.
Poleg močno “napumpanega” delniškega trga, se ZDA, podobno kot Kitajska in Japonska, sooča z realno finančno krizo, predvsem v smislu javnega finančnega primanjkljaja, ponovno pa se krepi tudi inflacija. Če pogledamo spodnji graf lahko vidimo, da je javni primanjkljaj, tretji največji v zadnjih letih in presega $1,97 bilijonov dolarjev.
ZDA torej rešuje močan tehnološki sektor, predvsem AI panoga, kar daje ameriškemu trgu izjemno moč. Če primerjamo moč ameriškega delniškega trga in delniškega trga EU, potem ameriški delež znaša kar 70%, evropski pa borih 20%. EU je tako postala skoraj nepomemben globalni igralec, ki bi, v primeru kolapsa enega ali morda vseh treh največjih ekonomij (ZDA, Kitajska, Japonska), postala zgolj nebogljen talec. Seveda si je Evropa za aktualno stanje kriva povsem sama, predvsem s svojo nekonsistentno gospodarsko politiko, nerazumnim financiranjem Ukrajine (velik del naložb se iz EU seli v Ukrajino), z nerazumnimi kripto regulacijami, davki itn.
Manipulativni podatki trga delovne sile v ZDA
Eden ključnih indikatorjev moči ekonomije in posledično signalov recesije, je trg delovne sile oziroma stopnja brezposelnosti. Za voljo pričujočega prispevka, se bomo osredotočili le na podatke iz ZDA, saj so te najbolj ključni. Trg delovne sile ZDA je sicer še vedno dokaj robusten, a razpoke so že vidne. Več o tem v nadaljevanju. V zadnjem tednu je aktualna ameriška vlada postregla z vsakoletno revizijo trga delovne sile, ki zajema medletno primerjavo, torej leto 2024, ko je, takrat še Bidenova vlada, postregla z nekaterimi podatki, ki so kazali na presenetljivo dokaj robusten trg delovne sile, čeprav so mnogi analitiki že takrat bili skeptični do teh podatkov. Kot rečeno, nedavna vsakoletna medletna revizija trga dela v ZDA je pokazala, da je bil skepticizem nekaterih analitikov upravičen, saj kar 911.000 delovnih mest, za katere je Bidnova vlada trdila, da so bila dodana, v resnici nikoli niso obstajala (graf spodaj).
Razlog za takšno manipulacijo, ki roko na srce, ni prav nič posebnega v ZDA, še posebej v času volitev, leži v nabiranju političnih točk, a se ta igra Demokratom ni obrestovala. Je pa ta podatek tudi lahko pokazatelj, da je recesija dejansko že zajela ameriški trg, a zaradi precej zmanipuliranega trga in podatkov, indeksi recesije še ne zaznavajo. Prav podatki o brezposelnosti oziroma splošni podatki o trgu dela v ZDA so razlog, da bomo skoraj zanesljivo videli rez obrestnih mer, kar se pričakuje 17.9.2025, ko sledi nova tiskovna konferenca ameriške FED. Tudi tokrat je FED zopet prepozno ukrepala, a vseeno hitreje (v kolikor bo do reza prišlo), kot leta 2008, s čimer so ZDA in posledično celoten svet, padle v zadnjo veliko recesijo. Kot lahko vidimo na spdonjem grafu, je bila situacija močno podobna današnji, tudi takrat je bilo prikazanih okoli 900.000 delovnih mest za katere se je izkazalo, da v resnici niso obstajala, kar je sprožilo val pesimizma med vlagatelji, ključno napako pa je storila FED, ki je še kar odlašala z rezom obrestnih mer, kar je krizo samo še poglobilo.
Tokrat se pričakuje, da bo FED, kljub vsemu odreagirala prej (17.9.), čeprav še vedno prepozno, še posebej, ker ameriška podjetja v vladnih analizah in anketah napovedujejo skoraj rekordna odpuščanja v naslednjem letu dni, preko 892.000 novih brezposelnih, kar je največ po COVID crashu in po veliki recesiji leta 2008.
Brezposelnost v ZDA narašča. Stopnja sicer ni na rekordni ravni, a kadar koli se trend prične obračati navzgor, še posebej v času šibke ekonomije in nestabilnih geopolitičnih razmer, je potrebno biti še dodatno pozoren na ta signal, ki je eden prvih kazalcev prihajajoče recesije. Še posebej je zaskrbljujoče, da poleg višje stopnje brezposelnosti, delodajalci, kot že omenjeno, napovedujejo dodatna odpuščanja v naslednjem letu, prav tako pa se število novih delovnih mest, tudi začasnih, zmanjšuje. Jasen znak krčenja ekonomije.
Število stečajev podjetij v ZDA, raste
Zaskrbljujoč je tudi podatke števila stečajev podjetij v ZDA, kjer letna primerjava stečajev, presega število stečajev v času Covid crasha, leta 2020. Še en razlog, da bo FED zagotovo posegla po rezu obrestnih mer.
Potrošniki nikoli tako zadolženi
Zaskrbljujoč je tudi indeks stopnje zadolženosti potrošnikov v ZDA, ki je dosegel najvišjo raven v zgodovini. Povedano preprosto, domala celotna potrošnja (nepremičnine, premičnine, izobrazba itn.) temelji na posojilih in odlogu plačil. Potrebno je razumeti, da višje kot so obrestne mere, strošek kreditiranja in obresti slej kot prej preide na kreditojemalca, v tem primeru na potrošnika, s čimer se dolg le še veča. Če k temu prištejemo naraščajočo brezposelnost, potem je to “popoln” scenarij za resno krizo.
Morebitni geopolitični pretresi in black swan dogodki
Glede na zapisano lahko sklenemo, da globalna makroekonomska slika nikakor ni dobra. V danem trenutku morda res še ni kritična, a pot, po kateri se premika, vodi v skoraj gotovo bolj ali manj veliko krizo. Še enkrat želim poudariti, nikakor ne želim strašiti ali biti pesimističen, vsekakor pa želim opozoriti na signale, ki svetijo in jih nikakor ne gre ignorirati. Krize so bile in bodo, človeštvo pa jih je tako ali drugače vedno premagalo. Pomembno je, da se pravočasno pripravimo in prilagodimo, saj bo pritisk prihajajoče krize, do katere bo skoraj zagotovo prišlo, tako neprimerno manjši.
Ocenjujem, da je verjetnost nastopa večje ali velike krize, v obdobju 12-24 mesecev (okvirno) visoka, trenutno ocenjujem, da okoli 40%, v naslednjih 3-4 let pa zelo visoka > 50%. Ob tem nikakor ne gre zanemariti vse bolj kompleksnih in geopolitičnih dogodkov (rusko-ukrajinska kriza, izraelsko-palestinska kriza, izralesko-iranska kriza, nemiri v EU itn.), ki potencialno lahko privedejo tudi do t.i. black swan dogodkov, to so nepričakovani in nenadni negativni dogodki, ki imajo negativen makroekonomski in gospodarski vpliv. Takšen dogodek je bil Covid crash, marca 2020. Takšni negativni dogodki imajo bolj kratkoročen negativen vpliv (posledice so lahko vidne tudi dlje časa), podobno kot Covid crash, verjetnost black swan dogodka v obdobju naslednjih 12 mesecev pa ocenjujem, kot povišano, a za enkrat še ne visoko.
Na same omenjene dogodke žal ne moremo vplivati, lahko se le ustrezno pripravimo, kolikor je pač v naši moči. Predvsem pa moramo ostati prilagodljivi.
Kaj sledi
Čeprav je pričujoča makroekonomska analiza precej negativna, želim da jo razumete predvsem kot opozorilo in ne kot grožnjo, ali znak za pesimizem. Dejstvo je, da se bo tudi aktualni bikovski cikel zaključil in da bo nastopil nov medvedji cikel. Skoraj zagotovo bo v obdobju, ki je pred nami (1-4 let) prišlo do nove ekonomske in gospodarske krize, ki pa bo, po moji oceni, v marsikaterem pogledu precej drugačna od preteklih, saj bo v resnici služila kot podlaga za neko novo globalno ekonomsko in fiskalno ureditev. V to ne dvomim, a čas bo pokazal, ali sem se motil. Do takrat pa nam vsekakor ostaja še nekaj časa. V tednu, ki je pred nami, sledi jesenska tiskovna konferenca ameriške FED, kjer bo skoraj zagotovo prišlo do novega 0,25%-0,30% reza obrestnih mer, morda bo celo višji, a dvomim, kar bo začetek niza rezov obrestnih mer v prihajajočih mesecih. Rezi obrestnih mer so, sami po sebi, pozitiven oziroma bullish signal, saj pomenijo sprostitev posojilnih pogojev za podjetja in potrošnike, kar sproži nove investicije in potrošnjo.
A po drugi strani je potrebno ostati pazljiv, saj kot lahko vidimo, makroekonomski kazalci niso najboljši. Poglejmo si najprej, kaj kaže statistika zgodovine rezov obrestnih mer. Ko je FED posegla po rezu obrestnih mer, vrednosti S&P500 delniškega indeksa pa so bile na rekordno visokih vrednostih (kot trenutno), je omenjeni delniški indeks S&P500, v kar 20 od 20 primerov, v naslednjih 12 mesecih, dosegel novo ATH vrednost. Vrednosti so, v povprečju, v naslednjih 12 mesecih, zrasle za 13,9%.
Po drugi strani, pa je v kar polovici primerov omenjenih rezov, vrednost delniškega indeksa S&P500, v roku meseca dni po samem rezu, najprej padla. Če izhajamo iz zgodovine, se nam obeta precej volatilen teden, ko bo prišlo do likvidacij tako tistih na dolgih, kot kratkih pozicijah, zato je to navadno obdobje, ko odsvetujem trgovanje z vzvodi, hkrati pa je to tudi obdobje (rez obrestnih mer, mesec september, ki velja za bolj negativen mesec), ki predstavlja odlično priložnost za nakup/dokup (SPOT).
Bikovski cikel tako še ni zaključen. Razloge za mojo oceno sem navedel uvodoma, k njim pa lahko dodam še en razlog in sicer globalno kapitalsko zalogo (M2, graf spodaj), ki je dosegla zgodovinsko visoko raven. Povedano preprosto, gre za kapital (denar), ki ga vlagatelji hranijo na strani, za dokup in nove investicije. Gledano strogo psihološko, je ta signal zelo zanimiv, saj glavnina kapitala čaka na novo priložnost, čeprav so trgi že dosegli kar nekaj ATH vrednosti. To čakanje kapitala ima sicer lahko različne razloge, a osebno se najbolj nagibam k že omenjenemu čakanju na nov dokup kar pomeni, da bi, predvsem veliki kapital, lahko čakal na neko večjo korekcijo, morda celo kakšen nepričakovan dogodek, ki bi v zelo kratkem času zamajal trge, kar bi vodilo v padec vrednosti, to pa v odlično dokupno priložnost in nov odboj trga. Ponavljam, gre zgolj za oceno, ki jo podajam izključno na podlagi psihologije trga in na podlagi nekaterih že omenjenih makroekonomskih signalov.
Omenjena kapitalska zaloga (M2) seveda ne bo v celoti šla v BTC in/ali kripto trg, a že zgolj del te rekordne zaloge, bi lahko kripto trg pognal zelo hitro, zelo visoko, saj je prav likvidnost tista, ki poganja trg in poleg bolj ugodnih makroekonomskih razlogov, trg potrebuje le še svežo likvidnost, da bi prešel v tisti najbolj “divjo” fazo rasti. Dogodki v prihajajočih tednih in mesecih, se bodo odvijali precej hitro, zato bo potrebno biti pripravljen. Ocenjujem, da kljub zaskrbljujočim makroekonomskim kazalcem, globalni finančni in kripto trgi še niso rekli zadnje, kar nam daje okno priložnosti, okvirno med 2-6 meseci, za zaključek tega cikla. Naj pa ponovim, kako dolg in intenziven bo, to bo odvisno od makroekonomskih razmer in same likvidnosti. In prav v tem se morda skriva ključ, do potencialno podaljšanega bikovskega cikla, na katerega “stavi” redko kdo.
Kot je moč razbrati iz prispevka, ekonomski signali nikakor niso optimistični in prav to bi lahko bil razlog, ki bi aktualno ameriško administracijo prisilil v nekoliko bolj drastične ukrepe, ki bi sprožili izjemno finančno stimulacijo ameriškega gospodarstva, podobno kot v času Covida, kar bi lahko vodilo v podaljšan cikel, vsaj nekje do konca Q2 2026. Ponavljam, gre zgolj za oceno možnosti in trenutno ne še za napoved. Ne najboljše razmere in napeta klima v ZDA vsekakor kličejo po stimulaciji gospodarstva, kar bi pomenilo dodatno davčno razbremenitev ameriškega gospodarstva, nižje tarife za naložbe v ZDA, delno Trump to že skuša doseči, nižje obrestne mere, kar najverjetneje sledi kmalu, uvedbo finančnih stimulacij za podjetja (tiskanje denarja), na koncu pa bi to lahko vodilo še v dvig sentimenta med vlagatelji, kar bi sprostilo tudi rekordne zaloge kapitala (M2), ki čaka na strani. Počakajmo, čas bo pokazal svoje.
Za konec naj vas še enkrat spomnim na misel, katere se dosledno držim vsa ta leta – pričakujte najboljše, pripravljate se na najslabše.
Videli bomo, ali bosta rez obrestnih mer in mesec september upravičila svoj sloves in bosta ponudila nekaj dokupnih priložnosti. Predvsem pa ne pozabite, razmer ne moremo krojiti, lahko pa vplivamo na to, kako bomo nanje odreagirali, tudi v primeru poka tega potencialno enega največjih makroekonomskih balonov v obdobju, ki prihaja.
Zapis je informativne narave in ne predstavlja finančnega nasveta. Več dodatnih analiz, signalov in izobraževalnih vsebin pa vam je na voljo v sklopu Premium paketa.