Tokratni prispevek bo ponovno posegel v nekoliko širšo makroekonomsko sfero, saj je dogajanje v zakulisju, mnogo bolj dinamično oziroma volatilno, kot se zdi na prvi pogled, ko pogledamo grafe. V kolikor se investiranja lotevamo kolikor toliko resno in dolgoročno, je ključno, da poznamo in razumemo tudi dogajanje v ozadju, ki dejansko poganja vse finančne trge, pa tudi BTC in kripto trg.
Tokrat bomo nekoliko pobližje pogledali dogajanje, povezano z ameriškim bančnim sistemom, ki je v precej resnih težavah in zakaj to lahko neposredno vpliva tudi na BTC oziroma kripto trg.
Skok v zgodovino
Dejstvo je, da je človeštvo, ko govorimo o ekonomsko-fiskalnem področju, skozi zgodovino šlo že preko mnogo prelomnic, ki so tako in drugače zamajale temelje družbene ureditve. S pričujočim prispevkom vas ne želim pretirano utrujati s podrobnim in suhoparnim skokom daleč nazaj v zgodovino, želim pa izpostaviti nekatere dogodke, ki se nanašajo na polpreteklo zgodovino, njihov vpliv pa občutimo še danes, prav tako pa bi lahko služili kot neka vzporednica z aktualnimi dogodki.
1933
Leto 1933, prinese eno najbolj radikalnih bačno-finančnih odločitev, ko takratni ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt, 5.aprila, podpiše izvršni ukaz 6102, s katerim je odredil, da morajo vsi državljani, svoje zaloge zlata, razen manjših kosov nakita, spominksih kovancev in ur, prenseti na ameriško FED. Neupoštevanje ukrepa, je bilo kaznovana z visoko denarno in zaporno kaznijo. Ukrep je bil uveden kot odgovor na nedavno največjo finančno krizo – depresijo, s katerim so želeli stabilizirati in okrepiti ameriško ekonomijo. Mnogi še danes temu pravijo legalizirana državna kraja (nacionalizacija) osebnega premoženja.
Če naredimo vzporednico z današnjimi časi, potem bi lahko rekli, da nekaj podobnega skušajo narediti sedaj največje svetovne banke in finančne institucije, predvsem JP Morgan, le da tokrat ne ciljajo, vsaj primarno ne, na fizične kupce, temveč na institucionalne investitorje v BTC, kot je Microstrategy. Gre torej za odkrit napad največjih finančnih institucij tako na zasebno gospodarstvo, kot tudi na ameriško vlado, ki je izrazito usmerjena v podporo BTC in kriptu. Lahko bi tudi rekli, da so aktualne razmere dvignile ravno toliko megle, da smo lahko videli, kdo dejansko kroji svetovne dogodke – to ni politika, to niso vlade, temveč največje banke.
1971, Nixonov šok
Drugi takšen dogodek, se je zgodil 15.avgusta 1971, ko je tedanji predsednik ZDA, Richard Nixon, podpisal sklep, s katerim je dokončno ukinil vezavo USD na zlato. Od tega trenutka dalje, so nacionalne valute, postale tudi uradno fiat valute, kar pomeni, da so vezane zgolj na zagotovilo izdajatelja, da ima valuta določeno vrednost in določen standard. Od tu dalje, se je še toliko bolj izrazito začel razkroj vrednosti fiat valut, konkretno mišljeno na USD. Da, USD je kljub temu ohranjal dominantno globalno vlogo, a njegova kupna moč je, enako kot to velja za ostale fiat valute, zgolj in samo še padala v makro pogledu. Razlog leži predvsem v t.i. tiskanju denarja, saj le ta ni več vezan na zaloge zlate in kot lahko vidimo na spodnjem grafu, je skoraj 80% vseh zalog USD, ki so v obtoku, bilo natisnjenih v zadnjih 5 letih (!).
Takšno divje tiskanje denarnih zalog v obtoku (M1), seveda jasno predstavlja inflacijski problem, kar pomeni izgubo vrednosti denarja. To je prvi pokazatelj resnih razpok finančnega oziroma kot bomo videli, tudi bančnega sektorja v ZDA, ki pa seveda nikakor niso osamljen primer, saj se s podobno krizo, ki je še hujša, soočajo tudi Kitajska, Japonska, Turčija itn. vsaka s s vojo specifiki, a še vedno s krizo.
Ameriške regionalne banke v rekordnih izgubah
Ko govorimo o stabilnosti bančno-finančnega sektorja ZDA, moramo seveda ločiti ameriški proračun, velike globalne banke oziroma institucije, kot so BlackRock, JP Morgan, Morgan Stanley, Goldman Sachs itn., ter manjše regionalne banke. Tokrat se bomo primarno osredotočili na regionalne banke, ki tvorijo ključno jedro ameriških bank za fizične osebe, malo in srednje veliko gospodarstvo.
Na spodnjem grafu lahko vidimo primerjavo donosnosti oziroma uspešnosti regionalnih ameriških bank (modra linija) in indeks donosnosti splošnega bančnega sektorja (bank – bela linija). Kot lahko vidimo, je razhajane precejšnje kar nakazuje na to, da se regionalne banke soočajo s precejšnjimi težavami, ki so nedavno, že botrovale k začasni blokadi poslovanja, dostopu do denarja komitentov in celo zaprtju nekaterih bank.
Spodnji graf pa je še mnogo bolj zaskrbljujoč, saj prikazuje stanje aktualnega dobička/izgub ameriškega bančnega sektorja. Kot lahko vidimo, ameriški bančni sektor trenutno sedi na skoraj $400 milijardah nerealiziranih izgub, kar je zelo zaskrbljujoče. Večina teh izgub izvira iz slabih in tveganih naložb, kot tudi iz naložb v dolgoročne ameriške državne obveznice. Seveda takšno stanje ni novost, saj smo nekaj podobnega, a ne v tako izrazito negativni obliki, videli tudi leta 2008, tik pred nastopom velike recesije, ko je takratna ameriška vlada, priskočila na pomoč s finančnimi injekcijami in stimulacijami.
Zakaj je to pomembno?
Stanje ameriških regionalnih bank in ameriškega finančnega sektorja, je pomembno iz dveh razlogov in sicer:
- splošnega makroekonomskega stanja in kazalcev
- vrste in poteka kvantitativnega rahljanja finančnih ukrepov
oboje bo namreč vplivalo na dogajanje na finančnih in kripto trgu. V danem trenutku, ko je kripto trg z eno nogo že v medvedjem ciklu, z drugo pa še ohranja položaj v bikovskem, bodo makroekonomski dogodki igrali ključno vlogo. To še posebej velja za stanje trga altcoinov. Altcoini, kot t.i. risk-on asseti (visoko tvegane naložbe), za svoj odboj potrebujejo stimulativno in optimistično makroekonomsko okolje, česar v tem ciklu še nismo imeli, razen posameznih krajših obdobij. Kakršno koli dodatno poslabšanje makroekonomskih razmer, bi trg altcoinov potegnilo še nekoliko nižje, potencialen odboj, vsaj nekoliko bolj izrazit, pa bi se odmaknil še dlje v prihodnost.
Ko govorimo o vrsti in poteku kvantitativnega rahljanja ukrepov (QE), velja najprej jasno zapisati, da ameriška FED, s 1.12.2025, napoveduje prenehanje kvantitativnega zategovanja pasu t.i. QT. To je sicer pozitiven signal, ki pa, sam po sebi, še ne pomeni nujno takojšnjih bullish razmer. Če pogledamo v preteklost, je navadno trajalo nekaj mesecev, preden je prišlo do uvedbe rahljanja ukrepov oz. do QE (npr. 2020, marca FED prekine s QT, QE pa nastopi šele septembra). Tako lahko preteče še nekaj časa, preden bo ameriška FED, na trg prelila svež in prepotreben kapital. Poleg tega pa je potrebno razumeti, da tudi v primeru t.i. rahljanja ukrepov (QE), ni nujno, da bo na trg prišla velika, ali celo rekordna zaloga kapitala, ki bi imela zagotovo zelo bullish vpliv na BTC in altcoine. QE lahko namreč poteka na več načinov in kot je nedavno že namignil predsedujoči FED, Jerome Powell, bi sveža likvidnost na trg lahko prihajala v t.i. repo stimulacijah – to so manjše in kratkoročne stimulacije, ki pa so primarno namenjene bankam in to ne nujno za nadaljnjo investiranje in dajanje posojil, kar bi imelo bullish vpliv tudi na kripto trg, temveč bi to bil izključno “preživetveni” kapital, ki bi bankam pomagal ohranjati “glavo nad gladino” – zgolj operativno poslovanje bank. Da je ta ideja še kako verjetna, lahko vidimo tudi na spodnjem prikazu, saj je ameriška FED, samo 28.11.2025, bankam namenila za $24.4. milijard kratkoročnih repo posojil. Povedano preprosto, velik del regionalnih bank živi zgolj po zaslugi omenjenih kratkoročnih posojil in prav to kaže na to, na kar opozarjam že dolgo časa, da ni na preizkušnji le ameriški klasični finančni sistem, temveč globalni. Živimo v času, ko je vse bolj jasno, da prihaja do tektonskih premikov iz klasičnega v digitalni oziroma kripto finančni svet.
Rekordno povpraševanje po zlatu in žlahtnih kovinah
Če izhajamo iz zgoraj omenjenih stališč, potem lažje razumemo, zakaj nacionalne banke in domala vse večje finančne institucije, kar tekmujejo, katera bo pokupila več zlata. Podobna mrzlica se kaže tudi na trgu srebra, kmalu bo sledil tudi trg bakra.
Kadar nacionalne banke ali večje finančno-naložbene hiše akumulirajo (kupujejo) zlato, to navadno pomeni da:
- opravljajo diverzifikacijo (širitev) portfelja
- iščejo naložbe, ki niso ali so manj podvržene inflaciji (zaščita pred inflacijo)
- generirajo naložbe za zagotavljanje likvidnosti
- iščejo dolgoročno ekonomsko stabilnost
Kar pa je pomembno predvsem za BTC in kripto vlagatelje je dejstvo, da je Tether, izdajatelj največjega stablecoina USDT, postal daleč največji individualen vlagatelj v zlato, izven kroga nacionalnih bank. Tether zelo agresivno kupuje zlato, katerega kopiči v svojih zalogah.
V zadnjem kvartalu letošnjega leta, pa je Tether z nakupi prehitel celo svetovne nacionalne banke, nakupil je 26 ton zlata, skupno pa drži že 116 ton zlata!
Kaj so razlogi, da Tether kupuje zlato?
Razlogi so seveda lahko različni, od že prej naštetih, kar pomeni širitev diverzifikacije portfelja, zaščito pred inflacijo, saj je USDT vezan na vrednost USD itn.
Osebno pa ocenjujem, da so razlogi še nekoliko globlji. Pri Tethru se namreč zavedajo, da moč USD in bančnega sektorja peša, bodisi kratkoročno, bodisi dolgoročno in strukturno. Zato hitijo z akumulacijo zlata, s čimer bodo zagotovili ustrezno kritje za izdajo novih stabilnih kovancev. Drug razlog pa se skriva v že omenjenih tektonskih premikih globalnega bančnega sistema. Nobena skrivnost ni več, da vse glavne svetovne banke in investicijske družbe, kot sta JP Morgan in Blackrock, jasno govorita o t.i. tokenizaciji finančnih protokolov oziroma naložb. To preprosto pomeni, da največje institucije vidijo prihodnost financ v BTC in kripto naložbah oziroma v digitalizaciji. Posledično to pomeni, da bodo fiat valute, med njimi tudi USD, izgubljale svojo vrednost, kar pomeni, da se zlato in ostale žlahtne kovine, ponujajo kot najboljša menjava in kritje za izdajo tokenov. Tudi zato osebno nikoli ne prodajam ali ne držim dokupnega kapitala v USD ali EUR, temveč vedno v stabilnih kovancih. Prepričan sem, da bodo podobno politiko nakupovanja zlata, po Tethru, ubrali tudi ostali izdajatelji stabilnih kovancev, kar bi imelo pozitiven vpliv na celotno kripto industrijo.
Zaključek
Dogajanje na finančnih trgih je izjemno pestro in dramatično. Na eni strani spremljamo počasen zaton klasičnih fiat valut, po drugi strani pa rojstvo nove globalne ekonomije, ki bo potekala v digitalnem svetu, preko t.i. tokenizacije. To ima tako dobre, kot slabe strani, a o tem kdaj drugič. Dejstvo je, da se veliki pripravljajo in prilagajajo, kar je natanko to, kar vedno ponavljam, da preživijo tisti, ki mislijo, da imajo prav, ampak najbolj prilagodljivi.
Da so premiki na makroekonomskem in finančnem področju resnično veliki, potrjuje dogajanje med JP Morgan in Microstrategy, ter ostalimi t.i. kripto podjetji, ki postajajo vse bolj resna konkurenca klasičnim finančnim institucijam. Spremljamo torej vojno za prevlado, kjer bodo, vsaj tako ocenjujem, kolateralna škoda tudi manjše regionalne banke ter njihovi komitenti, saj prihajajoča ekonomija, predvsem s pojavom BTC, klasičnih bank v resnici ne potrebuje več. Microstrategy in Tether nista edini novi oziroma sodobni finančni instituciji, ki to razumeta, kmalu jih bo še več, zato bo prihajajoče dogajanje na trgu še mnogo bolj neizprosno. To pa bo imelo resne posledice tudi za retail, predvsem za tisti del, ki je podvržen prevelikiemu tveganju in delu, ki je premalo prilagodljiv. Tudi zato osebno svoje naložbe primarno usmerjam v BTC, izključno nekatere močnejše altcoine, ki imajo dolgoročno uporabno vrednost in so zanimivi za institucije (ETH, SOL, LINK…) in zlato. Širitev portfelja bo potencialno vključevala le še morda trg srebra in bakra, ostalo pa puščam v stabilnih kovancih. To seveda ne gre jemati kot direktno priporočilo, saj mora vsak naložbe prilagodoti svoji naravi, ciljem in stopnji tveganja, vsekakor pa priporočam, da vaš portfelj vključuje vsaj nekaj BTC in zlata.
Zapis je informativne narave in ne predstavlja finančnega nasveta. Več informacij in analiz, je na voljo v okviru Premium vsebin.