Tema, o kateri bo tekla tokrat beseda, je bila že predmet mojih preteklih objav izpred enega ali dveh let, najdete jih lahko na spletni strani, a tokrat se zdi, da so se dogodki dejansko prevesili v zadnjo fazo pred globalnim finančnim zlomom. Naj že takoj na začetku zapišem, da namen prispevka ni ustvarjati strah in paniko, temveč ponuditi kar najbolj objektivno in realno sliko dogodkov, ki so se že odvili, ki se pravkar odvijajo in ki se potencialno še bodo. Vse z namenom, da se bomo lahko nanje kar najbolje pripravili. Mnogo dogodkov, o katerih bo tekal zapis, se še ni zgodilo. Morda se tudi nikoli ne bodo, a je prav, da se na njih opozori in da smo na njih pozorni. Eden najboljših investicijskih in trgovalnih nasvetov, ki sem jih kadar koli prejel pravi, pripravljaj se na najhujše, pričakuj najboljše. Takšen “mind set” mi je vse do danes vedno pomagal, da sem na dogodke gledal celovito, s kritično distanco, a nikoli s podcenjevanjem. Bistvo trgovanja je dobra risk management strategija.
Nekateri deli pričujočega zapisa se bodo morda komu zdeli kot teorija zarote, a ne smemo pozabiti, da je svet zgolj v zadnjih treh letih prešel iz relativne normale, do popolnega kaosa. Če bi nam kdo še 5 ali 10 let nazaj dejal, da bo svet kmalu zaprt v karanteni, da bomo hodili na okoli z maskami, da bomo le še korak oddaljeni od enega potencialno največjih vojaških konfliktov v sodobni zgodovini in da bo globalni finančni sistem pred kolapsom, bi si verjetno mislili, da je ta oseba nora. A danes vemo, da so se vsi te dogodki zgodili v zgolj treh slabih letih. Seveda je mnogo od zapisanih stvari lahko predmet diskusije, različnih pogledov, a izpostaviti želim indikatorje in signale in jih primerjati s preteklimi dogodki, katerim so vedno do sedaj sledile velike finančne, gospodarske in geopolitične krize. Še enkrat, vsaj za enkrat mnogo teh zadev še ni vklesanih v kamen, torej se jih še vedno da spremeniti, se jim izogniti. Vprašanje pa je, ali si “elitni” krogi moči, ki obvladujejo ta svet, v resnici to sploh želijo.
Nova svetovna ureditev (NWO)
Načrtovani in usklajeni dogodki
Sedaj, ko poznamo ključni steber ozadja, bo nekoliko lažje povezati in razumeti vso dogajanje, ki smo mu priča v zadnjih dnevih, tednih in mesecih. Predvsem pa jim bo lažje dati več smisla. Vse bolj je namreč jasno, da so dogodki, ki so se odvili, ki se odvijajo in ki se še bodo, plod načrtnega in usklajenega delovanja ozkega kroga ljudi, katerih namen je destabilizacija in sesutje finančnega in ekonomskega sistema, kot ga poznamo. Tokratni dogodki so sicer, vsaj za enkrat, večinoma vezani na ZDA, kar je slaba tolažba, saj gre za najmočnejšo ekonomijo, živimo pa v globaliziranem svetu in pretresi, kot se dogajajo v ZDA, hitro udarijo tudi na druge svetovne trge. Zato je potrebno biti zelo pozoren in previden. Poglejmo si “naključne” finančne pretrese, ki so se zgodili v zgolj nekaj mesecih:
- Zlom FTX menjalnice
- Zlom BlockFi kripto staking platforme
- Zlom Voyager platform
- Zlom Genesis
- Zlom Silvergate
- Zlom SVB banke
- Zlom First Republic bank
- Circle (izdajatelj USDC) v resnih težavah
- USDC izgubil vrednost $1
Vse to so izjemni dogodki, tektonski premiki, ki so se na finančnem področju zgodili v zgolj nekaj mesecih. Ne letih, mesecih. K temu lahko dodamo še padec BUSD, potem je vsakomur, ki premore vsaj malo kritičnega razmišljanja jasno, da se dogaja nekaj velikega. A zgodba se na tej točki še bolj zaplreta, ko pogledamo dogajanje, povezano s SVB banko, ki je 16. največja ameriška banka, s preko $210 milijardami v finančnih sredstvih. Kot razkrivajo javni finančni podatki SVB banke, so uslužbenci in vodilni omenjene banke, v petek, torej dan pred velikim zlomom, prejeli visoke nagrade in dodatke, vodstvo banke pa je, zgolj cca. dva tedna nazaj, prodala za preko $5 milijonov delnic SVB banke in si izplačala omenjeni kapital. Zapisniki izkazujejo, da je bil ta sklep sicer sprejet februarja letos in naj bi šlo za normalno reakcijo družbe, kot izplačilo nagrade za uspešno leto 2022. Morda, a zelo nenavadno je, da po uspešnem letu 2022, banka doživi popoln zlom in to zgolj v nekaj mesecih in to dobesedno dan za tem, ko so izplačane nagrade. Spodaj javni prikaz prodaje delnic vodstva SVB banke.
Če pogledamo omenjeno sliko in omenjene zlome finančnih inštitucij, postane hitro jasno, da v ozadju očitno poteka dogovorjena in usklajena ofenziva, primarno na banke, inštitucije in platforme, ki so povezane s kripto trgovanjem. Vsakomur je tako lahko jasno, kdo stoji za tem dogajanjem. To dogajanje pa nikakor še ni končano. Zavedati se moramo, da je na trgu še vedno kopica velikih, predvsem kripto podjetij, ki imajo naložen kapital v SVB banki, do katerega sedaj ne morejo. Sledi spisek podjetij, ki so javno razkrila svoj kapital v SVB banki, še bolj zaskrbljujoče pa je, koliko podjetij tega ni razkrilo.
- Circle: $3,3 milijarde
- Roku: $487 milijonov
- BlockFi: $227 milijonov
- Roblox: $150 milijonov
- Ginkgo Bio: $74 milijonov
- iRhythm: $55 milijonov
- Rocket Lab: $38 milijonov
- Sangamo Therapeutics: $34 milijonov
- Lending Club: $21 milijonov
- Payoneer: $20 milijonov
Kot poročajo poznavalci in analitiki, bi se s prihajajočim tednom lahko vsul plaz, saj naj bi kar 50% vseh ameriških startup podjetij z VC (venture capital) kapitalsko podporo, imelo kapital v SVB banki. To bi lahko bil precejšen šok predvsem za mala, startup podjetja, ki so odvisna od tovrstnega financiranja in kapitala, ki so ga imele v dotični banki. Tukaj nastopi še ena težava, saj naj bi bila zavarovana zgolj sredstva do višine okoli $250.000, kar predstavlja zgolj okoli 3% vseh sredstev SVB banke, skupno tako ostaja okoli $151 milijard nezavarovanih sredstev (!). Tako poroča Forbes magazine in tako kažejo uradni podatki. Skratka, nekdo je sprožil prvo domino in obdobje, ki je pred nami, nikakor ne bo prijetno. To se bo zagotovo odražalo tudi na finančnih in kripto trgu, predvsem pa bo to šok za ljudi, kateri (komitenti SVB banke) že sedaj ne morejo do svojega denarja in prihrankov.
Kaj je torej šlo narobe v primeru SVB banke?
Pravzaprav sta za nastalo situacijo kriva le dva razloga. Prvi razlog, ki sicer ni ključen, a zagotovo je pomemben, so aktivnosti ameriške FED oziroma dviganja obrestnih mer. Dviganje obrestnih mer, kar v zadnjih mesecih redno spremljamo, ni povezano z obrestno mero kreditov, ki jih imamo potrošniki, vsaj neposredno ne, ampak gre za obrestno mero, po kateri si banke izposojajo denar. Višja kot je obrestna mera, dražje je posojilo oziroma manj je teh posojil, od tu dalje pa se to odraža tudi na kredite, ki jih imamo potrošniki, na ekonomijo itn. Drugi, ključen razlog za nastalo situacijo, pa je katastrofalno upravljanje s kapitalom in sredstvi, s strani banke. Pogled na poslovanje banke kaže popolno neodgovornost in igranje s sredstvi komitentov in vlagateljev. Tudi to se sliši znano, če se spomnimo na nedavno propadlo kripto menjalnico FTX in na LUNA. Ameriška vlada in ameriški FED so imeli danes zasedanje, kjer so ponudili nekaj rešitev, a le čas bo pokazal, kako učinkovite bodo. Osebno menim, da so omenjeni dogodki pokazali prvo resno in veliko razpoko v aktualnem bančnem sistemu in da si bo ta sistem le s težka povrnil zaupanje ljudi.
Začetek konca in začetek začetka Bitcoina kot ključnega finančnega stebra?
Leading Economic Indicator (YoY LEI US)
LEI je eden izmed zelo pomembnih ekonomski indikatorjev, ki meri krčenje ameriške ekonomije. Ko indikator nakazuje krčenje ekonomije, to navadno ni dober signal, a potrebno je razumeti, da so krčenja sestavni del normalnega ekonomskega cikla. Tokrat nas ne zanimajo manjša, temveč bolj izrazita odstopanja, ki bi lahko nakazovala na prihod recesije, ali celo večje krize. Gre za letni prikaz in kot lahko vidimo, je modra krivulja, skrajno desno, že nekaj časa v precej izraziti korekcijski fazi oziroma v območju krčenja. S sivimi območji so prikazana obdobja recesij (2001-2002, 2008 in 2020, Covid crash).
Če sliko analiziramo še nekoliko globje, potem lahko ocenimo, da bi ob nadaljevanju aktualnega trenda, ameriški trg lahko prešel v novo veliko recesijo nekje v obdobju 12 mesecev.
10 year Treasury Constant Maturity Minus 2-Y Treasury Constant Maturity
Kreditni dolg in dolžniška kriza na zgodovinsko najvišji vrednosti
Na drugi strani pa je stopnja osebnih prihrankov potrošnikov strmo padla in je na eni najnižjih ravni v zgodovini. Preprosto to pomeni, da glavnina potrošnje temelji na zadolževanju, na katerega so vezane obresti. Vsekakor ni potrebno biti ekonomist, da bi lahko razumeli, kako potencialno velika je težava, ko ima potrošnik enega največjih dolgov, hkrati pa ima minimalne prihranke, ali pa jih sploh nima. Celotno razlago sem nekoliko poenostavil, da bo primerjava lažje razumljiva tudi ekonomsko manj veščim bralcem. Svet je soočen z eno največjih dolžniških kriz vseh časov in zgolj vprašanje časa je, kdaj bo nastopil trenutek, ko bo potrebno poplačati te dolgove.
V danem trenutku situacija še ni kritična, a kazalci kažejo, da trg in svet počasi drvita v zelo nevarno območje. Potrošnja sicer še ni v območju izrazitega krčenja, a na spodnjem grafu (Manufacturers’ New Orders: Durable Goods) je lepo razvidno, da se je krivulja že obrnila navzdol in počasi se približuje mejni liniji (črna horizontalna linija). Krčenje potrošnje je še en zelo jasen znak recesije.
Trenutno še nismo v fazi recesije in potrošnja še ni padla na kritično raven, a nedvomno kazalci že beležijo pešanje ekonomske moči in tudi potrošnje. Ob tem ne pozabimo na zgodovinsko najvišji dolg. Mnogi upajo, da bo enostavno prišlo do odpisa dolga, nekateri celo špekulirajo, da se je v teh časih dobro še dodatno zadolžiti, saj bi v primeru kolapsa ekonomskega oziroma bančnega sistema, preprosto prišlo do odpisa dolga. Seveda se ta teorija sliši všečna, celo romantična, a skoraj zagotovo smo lahko prepričani, da sistem takšnih potrošniških dolgov ne bo enostavno odpisal. Ob nenehnem višanju obrestnih mer, vse nižjih prihrankih, postopnem višanju brezposelnosti (več o teh kazalcih v nadaljevanju), mnogim potrošnikom grozi nezavidljivo stanje.
Se bo zgodovina ponovila?
Skoraj identični trend smo imeli leta 1921, za časa prve depresije (velika depresija je sledila nekaj let kasneje, leta 1929). Vse skupaj se je dogajalo po koncu 1. svet. vojne in po veliki epidemiji španske gripe – kako grozljiva podobnost z današnjimi časom, ko smo nedavno “preživeli” epidemijo Covida. Sledila so leta visoke inflacije in velikih količin denarja v obtoku. Nato pa nenaden deflacijski šok z 11% deflacijo (ne inflacijo!) in rekordno brezposelnostjo (graf spodaj).
Krč denarja v obtoku, v kombinaciji z inflacijo, je izjemno neugodna zadeva, saj vodi v zelo težavno situacijo. Cene so visoke in/ali se še višajo, denarja v obtoku je vse manj in slej kot prej pride do zloma sistema, posledično pa nastopi deflacijski šok. Da, tudi to je ena izmed možnosti prihajajoče krize, na katero mnogi ekonomisti ne pomislijo. Zdi pa se povsem verjetna. Prav to se je zgodilo v malo prej omenjenem letu 1921, ko se je količina denarja v obtoku skrčila za “zgolj” 2% in to je pripeljalo do zloma. Kot lahko vidimo, smo danes natanko na tej stopnji, ko je količina denarja v obtoku padla na -2%. To je zelo jasen pokazatelj, da ekonomija vendarle ni tako močna, kot bi jo nekateri želeli prikazati.
Je pa potrebno na tej točki jasno povedati, da je danes finančni trg precej drugačen kot tisti iz leta 1921, a signali so skoraj identični. Denarja je še vedno dovolj v obtoku, cca. 35% več, kot pred Covidom, a to ni ključno sporočilo. Ključno sporočilo je, da so finančni trgi zelo občutljivi in da jih lahko že majhen nihaj zamaje, ali zlomi. Mnogi ekonomisti aktualno situacijo primerjajo z veliko inflacijsko krizo iz 70ih let. Takrat je ameriški trg bil soočen z rekordno inflacijo, ki je rastla in rastla. A vseeno aktualna situacija ni primerljiva s takratno situacijo. V 70ih letih je namreč ameriška vlada enostavno pustila praktično neomejeno tiskanje denarja, kar je vodilo v 10 letno rekordno inflacijo in borbo z njo. Tokrat pa se ameriška vlada poslužuje ukrepa, ki mu v ekonomiji pravimo kvantitativno zategovanje, kar povzroča krčenja oziroma manjšanje denarnih zalog v obtoku. Prav na to pa bi morali biti pozorni. Na nedavnem zaslišanju pred pristojnim odborom za ekonomijo v ameriškem senatu, je predsedujoči FOMC, Jerome Powell povedal, da stopnja inflacije ne pada dovolj hitro in da bodo nadaljevali z ukrepi. To pomeni več pritiska na bančni sektor, več pritiska na gospodarstvo in ob izvajanju kvantitativnega zategovanja, tudi krčenje zalog denarja v obtoku. Torej natanko isti razlogi, ki so vodili v deflacijski zlom in prvo depresijo leta 1921.
Seveda to ne pomeni nujno, da bo do takšnega zloma prišlo, saj lahko ameriška vlada preneha z ukrepi, jih spremeni ali prilagodi. Vprašanje je, ali si to želi in ali bo dovolj pozorna. Razumeti moramo, da je praktično edina naloga FOMC ta, da zmanjša inflacijo, praktično ne glede na ceno. Ena izmed rešitev, za katero upam, da Američani niti ne razmišljajo, je tudi nova vojna. V času vojen, se namreč zaloge denarja občutno povečajo, s čimer bi se izognili deflacijskemu zlomu, bi pa inflacija trajala dlje – razumljivo, ob tragičnih posledicah morebitne vojne, a podobno so Američani storili med obema svetovnima vojnama (graf spodaj).
Nedvomno zgornji zapis ne vzbuja pretiranega optimizma, še manj veselja. A dejstvo je, da ima ameriška administracija v rokah škarje in platno. Vprašanje je le, kakšni so njeni cilji. Ostanimo še v zgodovini, a za trenutek poglejmo nedavna obdobja recesij. Kot lahko vidimo na spodnjem grafu, ki prikazuje Dow Jones delniški index in 10 letni donos ameriških obveznic (oranžna linija), je 10 letni donos, tik pred nastopom recesije, sunkovito in občutno zrasel, nato pa je sledil vrh, padec donosnosti, čemur je vedno sledila recesija, ki je prikazana z rdečimi polji. Če boste pozorni boste videli, da je krivulja donosa že pričela tvoriti obrat. To seveda še ne pomeni, da smo že dosegli vrh, a zelo verjetno smo blizu.
Še en indikator, ki je do sedaj izjemno natančno napovedal še vse dosedanje recesije, to je stopnja brezposelnosti (ZDA). Kot vidimo na spodnjem grafu, je stopnja brezposelnosti, tik pred pričetkom recesije, dosegla najnižjo stopnjo, čemur je sledilo nekaj mesečno obdobje mirovanja (konsolidacija), nato pa nagla porast brezposelnosti, kar je vedno do sedaj, sovpadalo z nastopom recesije. Prav v fazi mirovanja se nahaja ameriški zaposlitveni trg, kar nakazuje, da je stopnja najverjetneje dosegla najnižjo raven. To še toliko bolj potrjuje nedavna izjava Jeroma Powella, ko je na zaslišanju pred pristojnim ekonomskim odborom izjavil, da bodo sledili k zvišanju brezposelnosti, saj je trenutna vrednost še vedno izjemno nizka, kar FOMC razume kot še vedno močno kupno moč trga. Z višjo brezposelnostjo se manjša kupna moč, posledično potrošnja, čemur sledi padec inflacije, kar je edini cilj FOMC.
Padec BDP in ciklični obrat ameriške ekonomije
Podoben trend kaže tudi t.i. indikator ekonomskih ciklov, ki je bil v tej fazi pred vsako večjo tržno korekcijo oziroma padcem, leta 1990, 2000, 2008 in 2020.
Nepremičninski trg
Še en indikator, mimo katerega ne moremo, ko spremljamo “kondicijo” ekonomije in finančnega trga, je nepremičninski trg. Občuten padec nepremičninskega trga je namreč odličen pokazatelj nastopa recesije. Kadar koli je nepremičninski trg dosegel dno oziroma se mu je približal, je nastopila recesija. Kot lahko vidimo na spodnjem grafu, je nepremičninski trg (ZDA) v zadnjem letu doživel izrazit padec, kjer je dosegel območje dna iz časa Covida. Tu je prišlo do odboja, a vprašanje je, kako visoko bo ta odboj šel. Zelo verjetno je, glede na to, da še nismo vstopili v recesijo, da nepremičninski trg še ni dosegel dna, kar pomeni, da tudi ekonomija še ni dosegla tistega kritičnega območja.
Posojila vse manj dostopna
A velik del teh ukrepov je povezan tudi z dviganjem obrestnih mer, zaradi česar so posojila vse dražja, prav tako pa je to tudi posledica težav, v katerem se je znašel bančni sektor. Poglejmo si torej stanje, v katerem se je znašlo ameriško bančništvo, kar pa lahko in najverjetneje tudi bo, vplivalo na preostale bančne trge.
Vse bolj tvegane in neodgovorne bančne prakse
Če k visokem in pogosto nerazumnem tveganju, dodamo še prehitro dviganje obrestnih mer, čemur smo priča v zadnjem letu (graf spodaj),
dobimo popolno formulo za potencialno bančno katastrofo. Visoko tveganje, visoke obrestne mere, banke si vse težje izposojajo denar, posledično pride do likvidnostnih težav in zlom je tukaj. Prav to se je, povedano preprosto, zgodilo v primeru SVB banke (graf spodaj), k temu pa je potrebno dodati še strah in paniko investitorjev in komitentov, ki so pohiteli z dvigi svojih sredstev, koliko je to pač bilo mogoče. Kapital se je tako obrnil stran od banke in to je nekaj najslabšega, kar se banki lahko dogodi. Ko pride do masovnega pobiranja kapitala iz banke, s strani komitentov in vlagateljev, pride do zloma. Temu bi lahko rekli sistem domin.
V podobnih težavah se je znašlo še kar nekaj bank, med njimi Signiture Banke in First Republic Bank, kar prikazujeta spodnja grafa.
Pri vsem skupaj je opaziti zanimiv trend, da so vse banke, ki so se znašle v težavah, regijske banke in ne največje ameriške banke, čeprav tudi v primeru omenjenih bank ne gre za prav majhne banke. Kapital, ki so ga komitenti in vlagatelji potegnili iz omenjenih bank, je v večji meri bil preusmerjen v večje ameriške banke in zdi se, kot da v ozadju poteka finančna centralizacija oziroma akumulacija kapitala iz manjših bank, v nekaj največjih bank. Kar je pozitivno pri vsem skupaj je dejstvo, da se je mnogo pobeglega kapitala, iz bank preusmerilo v BTC in tudi ETH. Prav to je pognalo oba kovanca krepko nad 10% v rekordnem času. Takšna reakcija je razumljiva, saj vlagatelji vedno iščejo donos, a tudi varnost. Predvsem BTC se je do sedaj izkazal kot najboljša in ena najbolj varnih naložb.
Ali ima ameriška vlada mehanizem, da ustavi in reši situacijo?
Finančni trgi že nakazali negativno reakcijo
A kot že omenjeno, je tokrat BTC odreagiral drugače in prešel v veliki odboj, kar je vsekakor pozitivno. V naslednjih dnevih in tednih bo potrebno biti pozoren, ali je šlo za izjemen primer, ko se je BTC ločil od gibanja SPX, ali pa smo vendarle priča zgodovinskemu preobratu, ko je BTC pričel samostojno gibanje, glede na velik odboj pa je potencialno tudi nakazal možnost, da vlagatelji v njem vidijo eno najboljših in varnih naložb. Več o tem v enem izmed prihajajočih prispevkov.
Kaj lahko torej pričakujemo?
Stanje ni dobro in globalni finančni trgi hodijo po robu ene največjih ekonomskih kriz. Tukaj je še vedno aktualna težavna geopolitična situacija okoli Ukrajine, kar celotno sliko zgolj slabša. V naslednjih mesecih lahko tako pričakujemo večanje brezposelnosti, padanje potrošnje. Če se bo situacija z bankami nadaljevala, bi to lahko povzročilo panično reakcijo bega kapitala, kar bi vodilo v reakcijo ameriške vlade, da vsaj začasno zapre banke in onemogoči dvigovanje gotovine. Da, govora je o ZDA, a sistem domin lahko izjemno hitro prizadene tudi evropski trg, kjer je kar nekaj velikih bank v prav tako izjemno slabem stanju.
Če pogledamo enega ključnih borznih indexov, Dow Jones lahko vidimo (graf spodaj), da je Dow, vse od začetka 90ih let, v velikem up-trendu, kjer še vedno vztraja nad obema ključnima linijama EMA50 (modra) in EMA200 (vijoličasta). Glede na to, da je Dow pričel tvoriti lower high, potencialno nakazuje nadaljevanje bearish trenda, kar bi lahko rezultiralo v re-test vsaj ene izmed omenjenih trend linij, kar pomeni 15% do kar 50% korekcija trga. To bi vsekakor bil izjemen šok za ekonomijo in gospodarstvo.
Osebno ocenjujem, da bomo, ne glede na omenjene kazalce in signale, videli še vsaj eno obdobje lepe rasti in odboja trga, kar bi se lahko zgodilo v obdobju naslednjih 12 do 24 mesecev. Med vsem negativnimi in opozorilnimi signali, lahko najdemo tudi pozitivne. Tako je že omenjeni SPX index, na 1D intervalu tvoril bullish golden cross. Gre za bullish signal, kateremu pogosto sledi obdobje lepe rasti. Želim si, da bi bilo tudi tokrat tako in prav to sem imel v mislih, ko sem zapisal, da bi pred nami lahko bilo vsaj še eno obdobje bolj izrazite rasti. Vseeno pa velja opozoriti, da statistika golden crossov ni tako izrazito na strani bullish razvoja dogodkov. Analiza kaže, da se golden cross konča z bullish trendom “le” v 53,3% primerov.
Statistika ni izrazito na strani bikov, a kljub vsemu je. Potrebno je ohraniti optimizem. Velik vpliv na prihajajoče dogodke bodo imeli ukrepi ameriške FED in geopolitični dogodki. Teh se žal ne da napovedati, zato lahko zgolj upamo na najboljše. Vsekakor pa bo potrebno biti previden in razmišljati v naprej. Razmišljanje, kako vse cveti, kako raste nepremičninski trg, kako je potrošnja še vedno visoka, se bo skoraj zagotovo kmalu izkazalo za naivno in prav tako nevarno. Opozorilni signali so jasni in so tukaj. Želja dominantnih finančnih krogov je uvedba novega ekonomskega in finančnega sistema, kar bodo skušali izvesti za vsako ceno. Iz vseh teh razlogov in razlogov, ki sem jih zapisal ocenjujem, da je zgolj vprašanje časa, kdaj bo prišlo do velikega zloma in izjemno hude krize, katera bo usodna za mnoge, večino pa bo presenetila. Tudi zato je sedaj skrajni čas, da se pripravimo na morebitne dogodke, koliko je to pač možno.
Kako se lahko pripravimo
Zapis morda res ni optimističen, a kot že omenjeno uvodoma, njegov namen ni širiti strah in paniko, ampak opozoriti na možne dogodke in ponuditi nekaj potencialnih rešitev, ki nam bodo pomagale olajšati morebitno krizo. Veliko ukrepov pravzaprav sploh ni finančne narave, temveč so čisto preživetveni, življenjski. Pomislite, kaj bi se zgodilo, če bi preko noči ljudje ostali brez denarja, brez finančnih sredstev, brez interneta. Vse to bi vodilo v hudo paniko in strah, prevladali bi preživetveni nagoni. A ena ključnih zadev v krizi je, da ne odreagiramo panično. Vem, lažje reči, kot storiti, a tudi zato je dobro, da se predhodno pripravimo na potencialne dogodke in upamo, da do njih nikoli ne bo prišlo.
Razmislite o svojih naložbah
Ko se pripravljamo na krizne in težke čase je pomembno, da predhodno pravilno razpršimo svoj kapital. Z razpršitvijo nikakor ni potrebno pretiravati, predvsem je potrebno pogledati, katere naložbe so, zgodovinsko gledano, najbolj donosne in varne v kriznih časih. Sem zagotovo sodijo žlahtne kovine, a v fizični obliki, ne v obliki imetniškega certifikata. Svojo vrednost tradicionalno dobro držijo starine in vrednostni predmeti. Delnic bi se izogibal, z izjemo morda kakšnih farmacevtskih podjetij, podjetij vojaške opreme, visoko tehnoloških podjetij, ki proizvajajo opremo za vojaški sektor in podobno. Predvsem je potrebno investirati v podjetja in projekte, ki imajo zgodovinsko dobre donose, gibanje njihovih delnic ni ciklično in/ali volatilno. V času recesije ali kriz ne iščemo rekordnih donosov, temveč skušamo minimalizirati izgube in ohraniti kar največ vrednosti.
Kljub temu, da je svet na pragu nove finančne ureditve je pomembno, da imamo pri roki tudi denar. Gotovino. To velja še posebej v časih, ko prihaja do bančnih zlomov. Svetujem, da poskušate hraniti več gotovine izven banke, saj vas morebiten zlom banke (začasen ali trajen), ne bo presenetil. To ne pomeni, da iz banke poberite ves kapital, vsekakor pa razmislite o tem, da bi nekaj več gotovine varno hranili doma, ali morda v kakšnem sefu. V krizi je denar kralj pravijo, še posebej v fizični obliki. Prav tako razmislite o vložku v Bitcoin, tudi Ethereum, a osebno ocenjujem, da je BTC boljša naložba. Izogibajte se tveganih kovancev in novih projektov. rast altcoinov je v veliki meri povezana z zunanjim financiranjem s strani vlagateljev, ki se bodo v času krize, zagotovo umaknili iz trga in financiranja v nove projekte. Kot že omenjeno, izogibajte se tveganim in novim naložbam, pričakujte pa, da bodo prav vse naložbe čutile pritisk krize.
Pripravite si dokumentacijo
Redno si shranjujte bančne izpiske, imejte potrdila o vseh svojih naložbah v fizični obliki, varno shranjena. Tako boste imeli vsa dokazila o svojem finančnem stanju, v primeru energetskih kriz, izpada interneta in podobno. Kriptovalute hranite v hladnih denarnicah, kot je Ledger. Poskrbite za varnost, tako svojo, kot za varnost vašega premoženja.
Zmanjšajte nepotrebno potrošnjo in kreditiranje
Prav tako je pomembno, da že pred nastopom krize, še posebno pa med samo krizo, zmanjšamo nepotrebno potrošnjo in da se ne spuščamo v nove kredite, v kolikor to res ni nujno potrebno. S tem ne mislim, da se odpovemo vsem užitkom in si ne privoščimo ničesar. Nikakor, a dejstvo je, da krizni časi pač kličejo pa prilagoditvi razvajanja in trošenja. Varčevanje pred samo krizo je pomembno, saj nam prihranki pogosto kasneje olajšajo življenje in trenutke. Zavedati se moramo, da povprečna recesija traja dve (2) leti, depresija pa celo med osem (8) in deset (10) let. No, marsikaj smo se naučili že v času Covida, ko smo si pripravili zaloge hrane, vode in higienskih potrebščin ter zdravil, zato o tem ne bi izgubljal besed, a potrebno je razmisliti tudi o tem. Prav tako skušajte kar najhitreje poplačati kreditne obveznosti in razmislite, kako optimizirati stroške v gospodinjstvu.
Izguba zaposlitve in dodaten zaslužek
Glede na prikazane indikatorje je zelo verjetno, da se bo stopnja brezposelnosti povečevala tudi pri nas. Zato je realno pričakovati, da bodo mnogi izgubili svojo zaposlitev. Bodite pripravljeni. Razmislite o potencialnih novih zaposlitvah, priložnostnih delih itn. V času krize je vsak vir prihodka dobrodošel. Med takšne vire lahko štejemo tudi trgovanje s kriptovalutami, a to svetujem le v primeru, da že imate nekaj izkušenj. V času krize so trgi izjemno tvegani, volatilnost je majhna, zato je potrebno trgovati na krajših intervalih in pobirati manjše dobičke. Predvsem pa se zavedajte, da so tudi recesije in celo depresije, sestavni deli ekonomskega cikla. Ljudje smo po potrebi zelo prilagodljivi in prepričan sem, da bomo preživeli tudi prihajajočo krizo. Ne bo lahko, zato bo potrebno biti prilagodljiv, predvsem pa bo potrebno stopiti skupaj. V krizi ni čas za egoizem, s sodelovanjem pa je premagovanje krize veliko lažje.
Kriza nas še ni prizadela, se pa nedvomno izrisuje. Kako velika bo, je za enkrat težko ocenjevati, saj je to v veliki meri odvisno od geopolitičnih dogodkov in političnih ukrepov. Osebno ocenjujem, da je verjetnost večjega šoka precej velika, zato je dobro biti pripravljen na vse. Pripravljati pa se ne pričnemo v času krize, ampak še pred njo. Pogoji na trgu so še vedno dobri in omogočajo ustvarjanje dobičkov, kar izkoristite. Tudi v času odboja trga ne pozabite, da je to čas, ko je potrebno pobirati dobičke, saj se vsak trg, slej kot prej ponovno obrne proti dnu. Prav je, da ohranimo optimizem, a biti moramo realni. Situacija, ki se izrisuje ni rožnata, še vedno pa se ji lahko izognemo. Vsekakor bom makroekonomske dogodke spremljal še naprej in prav tako bom o njih pripravil še kakšen prispevek.
Vse navedene informacije so zgolj informativne narave, pred trgovanjem pa priporočam izdelavo lastne tehnične analize. Vsem, ki želite dodatnih informacij, signalov in tehničnih analiz, je na voljo Premium storitev. Ponuja vam dnevne tehnične analize in signale, aktualne informacije, fundamentalne analize potencialnih kovancev, izobraževalne vsebine in tedenske makroekonomske analize trga BTC ter altcoinov. Vse za zgolj 50 EUR/leto. Več podrobnosti.
