Se globalni trgi bližajo novi veliki recesiji? Kakšna je verjetnost nastopa recesije, kako globoka bi lahko bila in koliko časa bi lahko trajala? - Kriptokrat - Kripto in makro ekonomske analize, trgovalni signali in novice

Beseda recesija je fraza, katero vse pogosteje uporablja vedno več ekonomistov in makro analitikov. Domala vsi želijo ponuditi oceno, ali celo prepričanje, kdaj bo prišlo do recesije in kako globoka bo. Ustvarila sta se dva tabora makroekonomistov in analitikov, oba enako zagreta, ki želita javnost prepričati, da smo na pragu ene največjih globalnih recesij, na drugi strani pa tabor tistih, ki napovedujejo, da do recesije najverjetneje ne bo prišlo, če pa že, bo ta blaga. Kakor koli nas tovrstna prerekanja lahko zabavajo, moramo dejansko dogajanje jemati nadvse resno. V preteklosti sem objavil že kar nekaj prispevkov na to temo, a čas je, da znova pogledamo, kaj kažejo indikatorji in skušamo odgovoriti na nekaj najbolj ključnih vprašanj.

Začnimo s samo recesijo. Recesija, sama po sebi, ni nič nenavadnega in velja za klasičen ciklični makroekonomski pojav, ki redno spremlja že omenjene ekonomske cikle. Recesija je lahko lokalna, vezana na izključno posamezen trg, regijska, kjer je omejena na določeno geografsko regijo (npr. EU), ali pa globalna. Tudi globine oziroma jakosti recesij so različne. Mnogih, manjših, večina potrošnikov niti ne občuti, do tistih, na srečo redkejših, ki so izredno globoke in ostre, kjer posledice občutimo domala vsi. In prav na te je potrebno biti pozoren, zato se bo dotični prispevek osredotočal predvsem na tovrstno recesijo.

Pivot in zmanjševanje obrestnih mer

Pričnimo pri indikatorju, s katerim se najpogosteje sooča večina izmed nas, predvsem v kolikor aktivno trgujemo oziroma vlagamo bodisi v kripto, ali delniški trg. Gre za aktivnosti ameriške FED (FOMC) in njenega dvigovanja obrestnih mer, kar lahko spremljamo v živo, praktično vsak mesec. Dvig obrestnih mer o katerem je govora, se ne nanaša na obrestne mere, po katerih potrošniki lahko dobimo potrošniški kredit, temveč gre za obrestne mere, po katerih lahko posojila dobivajo banke in se tako zadolžujejo. Razumljivo, to breme banke na koncu prenesejo na nas, potrošnike, torej so te dvigi obrestnih mer posredno povezani tudi s potrošniki in samo potrošnjo. Kadar se trg (ameriški) sooča s previsoko inflacijo, potem FED poseže po instrumentu dviga obrestnih mer, s katerim “podraži” bančna posojila oziroma zadolževanje, s čimer posledično prične dušiti samo ekonomijo, kar vodi v povečanje brezposelnosti, to pa v zmanjševanje potrošnje, kar na koncu lahko pripelje do recesije. Načeloma si FED tega ne želi, čeprav je pri svojih načrtih in ciljih (nižja inflacija), neizprosna in pogosto poseže s svojimi ukrepi preko meje. Težava FED je, da vidi zgolj inflacijo, premalo pa se osredotoča na širši, makroekonomski vidik, saj le ta ni v njihovi domeni. Njihov cilj je le nižja in obvladljiva inflacija. Tako FED, skoraj po pravilu, koristi t.i. lagging indikatorje npr. stopnja brezposelnosti, ki pa navadno pokažejo rezultat z zamudo kar pomeni, da FED recesijo navadno zazna šele takrat, ko je le ta že nastopila. Zato se za spremljanje recesije priporoča spremljanje večih indikatorjev, FED pa je potrebno jemati bolj z rezervo, kar se tiče ocen o možnem nastopu recesije.

Kot rečeno, je pa FED organ, ki pogosto sproži ali pospeši nastop recesije in eden zgodovinsko najbolj zanesljivih signalov za potencialen prehod v povečano možnost recesije, je t.i. pivot. Pivot nastopi, ko FED preneha in dokončno odstopi od dvigovanja obrestnih mer, saj domala vsi makroekonomski kazalci kažejo, da so ekonomiji pretirano zategnili pas/zanko in da se že sooča z resnimi težavami (lagging indikatorji). A če smo čisto natančni, recesija ne nastopi v trenutku t.i. pivota. Pivotu navadno sledi še ena faza, to je nižanje obrestnih mer, s čimer želi FED ponovno spodbuditi gospodarstvo k zadolževanju, iskanju kreditov in rasti, gre za neke vrste oživljanje ekonomije, a prav ta faza, faza nižanja obrestnih mer je, gledano zgodovinsko, zadnja faza pred nastopom recesije. Če pogledamo spodnji graf, ki prikazuje gibanje obrestnih mer (ZDA, modra linija) vidimo, da recesija ni nastopila v trenutku prenehanja dvigovanja obrestnih mer (pivot), temveč nekaj mesecev po tem, ko je ameriška FED pričela z zniževanjem obrestnih mer. Na grafu so lepo označene vse recesije od leta 1975 dalje (siva polja), kjer je lepo vidno, da so recesije nastopile v fazi nižanja obrestnih mer.

Na nedavnem zasedanju je ameriška FED naznanila, da tokrat ne bo dvignila obrestnih mer, a za enkrat še niso naznanili t.i. pivota, kar bi pomenilo dokončno prenehanje dvigovanja. Cilj ameriške FED je znižati inflacijo na 2%, do česar so po aktualnih kazalcih še kar nekoliko oddaljeni, a kdo pozna in spremlja ekonomijo zna povedati, da je v resnici ameriška inflacija že dosegla vrednost 2%, morda celo nižjo. Težava v razhajanju podatkov je v tem, da sta se med tem spremenila zajem in metodologija obdelave podatkov, s čimer ameriška FED dejansko vidi sliko z zamikom. Najverjetneje so sedaj prišli do tega spoznanja, zato bodo sedaj skušali postopoma preiti v fazo pivota na način, s katerim bodo javnosti skušali dati vtis dobrega nadzora nad trgom. A mnogi poznavalci opozarjajo, da je najverjetneje že prepozno, saj makroekonomski podatki jasno kažejo, da vse več podjetij že odpušča ali napoveduje odpuščanja, prav tako se podjetja vse manj zadolžujejo in trošijo.

Če se vrnemo k našemu grafu spodaj, potem lahko vidimo, da je krivulja rasti obrestnih mer dosegla močno resistance območje (5% do 6%), znotraj katerega sem skoraj prepričan, da bo prišlo do omenjenega pivota. Glede na vse razpoložljive kazalce dvomim, da bo FED dvignila obrestne mere nad 6% (trenutno smo pri 5,5%), saj bi to bil izjemno hud udarec za ameriško gospodarstvo, poleg tega pa se naslednje leto dogajajo še ameriške predsedniške volitve, zato je možnost pivota v naslednjih nekaj mesecih zelo verjetna. To bi vsekakor lahko bil precejšen bullish signal, a gledano zgodovinsko, so bullish trendi, ki sledijo pivotu, kratkega daha.

Če analiziramo povprečno zgodovinsko obdobje, od točke pivota, pričetka nižanja obrestnih mer in nastopa inflacije, potem se to obdobje giblje med okvirno 6 meseci in dobrimi 12 meseci kar pomeni, da bi v drugi polovici leta 2024, ali nekje v letu 2025, bili ponovno soočeni z nastopom recesije.

Trenutno še nismo na tej točki, da bi lahko govorili o večji recesiji, čeprav lahko že ocenimo, da se trgi že nahajajo v manjši recesiji, ki pa je še vedno v celoti obvladljiva. Če pogledamo še indikator verjetnosti nastopa recesije, ki sočasno analizira več ključnih kriterijev (graf spodaj) potem vidimo, da je trenutna vrednost nastopa recesije pri cca. 60%. Torej še vedno zelo visoka, kar potrjuje tudi indikator, saj 3 od 6 kriterijev že svetijo rdeče.

Kako globoka in dolga bi lahko bila recesija?

Da bi lahko odgovorili, ali vsaj ocenili potencial jakosti in dolžine recesije, bomo uporabili Dow Jones delniški indeks, ki ponuja najdaljši zgodovinski pogled (graf spodaj). Če pozorno pogledamo graf vidimo, da smo v resnici vse od sredine 80ih let dalje, v makro fazi rasti, z vmesnimi recesijskimi korekcijami. Siva območja prikazujejo obdobja recesij. Vsekakor je možno, da bo prihajajoča recesija mila in hitra, a do nje bo zagotovo prišlo, saj je tudi statistično nemogoče, da bi se ji izognili. Bolj kot to je zaskrbljujoče dogajanje v zakulisju. Svet je v zgolj zadnjih 3 letih soočen z globalnimi pandemijami, klimatskimi krizami, zahtevnimi vojnimi žarišči itd. Osebno ne verjamem v naključja in da se vsi omenjeni “apokaliptični” dogodki zgodijo skoraj sočasno, znotraj zgolj 3 let, je malo verjetno. Kakor koli, ne glede na to, kaj si mislimo o tem, omenjeni dogodki negativno vplivajo na makroekonomsko sliko. Če k temu dodamo še željo globalnega sistema po uvedbi t.i. CBDC digitalnih valut, potem se zdi nastop večjega ekonomskega šoka zelo verjeten. Če pogledamo redosledje dosedanjih dogodkov, je globalni sistem še vsako “krizo” izkoristil za uvedbo takšnih in drugačnih represivnih ukrepov. Od omejevanja gibanja, do novih davkov, nadzora itd.

A če na recesije in depresije pogledamo iz zgodovinskega vidika časovnice trajanja, potem lahko ocenimo, da povprečna recesija traja med 6 mesecev in vse do dobrih 4 let, depresija (1929), celo 7 do 8 let. Če pogledamo zadnjo recesijo, do katere je prišlo leta 2008, ko smo prvič po mnogih desetletjih tvoril lower low trend, potem lahko vidimo, da smo takrat zabeležili dobrih 55% padec, kar je bil precejšen udarec za svetovno gospodarstvo. Posledično lahko ocenimo, da bi lahko nekaj takšnega pričakovali tudi v času naslednje recesije. Če pogledamo Dow Jones indeks potem vidimo, da le ta trenutno nakazuje potencialno dosežen vrh, saj že tvori lower high. Seveda to ne pomeni, da ne more v prihajajočih mesecih priti do odboja in nadaljevanja rasti, a trenutno je stanje v fazi bearish signala. Če ob tem upoštevamo makro Fib ključna območja, potem lahko vidimo, da bi lahko sledil padec v višini 25%, pa vse do dobrih 62%, kot skrajni primer, tiste najglobje recesije. To bi vsekakor bil izjemno velik šok za svetovno ekonomijo, gospodarstvo in potrošnike. A kot trenutno kaže, se Fib golden zone trenutno nahaja v območju med 36% in 50%, kar bi nekako odražalo sliko zadnje recesije.

Gre seveda za ocene, ki temeljijo na trenutnih indikatorjih. Na vse skupaj bodo brez dvoma najbolj vplivali aktualni in prihajajoči geopolitični dogodki, na katere ne moremo vplivati, niti jih ne moremo napovedati. Zato bo potrebno biti pripravljen. Kar pa je skoraj zagotovo je to, da bodo meseci in leta (5 do 10 let), ki so pred nami, sila dinamični in žal tudi težki. Tako psihično, kot ekonomsko. Kljub vsemu pa bi želel zaključiti bolj optimistično. Zgodovina nas uči, da so recesije in krize stalnica, in da zahtevajo visok davek. A ta ista zgodovina nas prav tako uči, da je človeštvo preživelo in premagalo še vse dosedanje krize. Prepričan sem, da bo tudi prihajajočo. Potrebno se bo prilagoditi, poskrbeti za svoje naložbe in nekoliko omejiti svoje želje po potrošnji in kopičenju dobrin. To seveda ne pomeni, da moramo pričeti zgolj varčevati in sedeti doma. Nikakor. Velja pa dobro razmisliti o dejanskih prioritetah, ki jih imamo sami in svojih družin, ter ločiti tisto kar je res pomembno, od tistega, kar nam v resnici predstavlja zgolj breme. Podobno kot pri vlaganju, kjer najboljši vlagatelji to počno postopno, potrpežljivo, načrtno in v iskanju najboljših, ne pa najhitrejših donosov.

Zapis je informativne narave in ne predstavlja finančnega nasveta. Več dodatnih tehničnih analiz, trgovalnih signalov, makro analiz, nasvetov in komentarjev, pa je na voljo Premium naročnikom. Več o Premium vsebinah si lahko ogledate na https://kriptokrat.si/premium/