Dogajanje na finančnih in kripto trgih je izjemno dinamično, predvsem pa psihološko zelo naporno. Po več kot 10 letih prisotnosti na kripto trgu lahko zatrdim, da gre za daleč najbolj zahteven (in naporen) bikovski cikel do sedaj. To ne velja zgolj za kripto trg, temveč za vse finančne trge. A v resnici, smo takšne razmere lahko pričakovali, vsaj kar se tiče kripto trga. Na trg, ki je bil do tega cikla primarno dominiran s strani retaila, torej malih vlagateljev, so stopili veliki vlagatelji, institucionalni kapital, ki ima zgolj en cilj – dominanca.
Veliki kapital ne želi sodelovati, želi manipulirati, želi dominirati, želi iztisniti mali kapital in si podrediti kripto trg. In to tudi počne. Počasi, a vztrajno, to pa počne predvsem s psihološkimi manipulacijami, ki so izjemno naporne (psihološko) in zahtevne. Zato mi dovolite, da v kolikor še vztrajate na tem trgu, še posebej, če je to vaš prvi bikovski cikel, da vam iskreno čestitam! Čestitam za borbo, vztrajnost, predvsem pa za to, da se kalite v teh izjemno zahtevnih razmerah.
Kot sem že večkrat, predvsem v Telegram live streamih za Premium naročnike dejal, bodo dinamiko aktualnega cikla diktirali predvsem makroekonomski in geopolitični pogoji, kar se tudi dogaja. Prav vpliv omenjenih pogojev je v aktualnem ciklu neprimerno bolj izrazit, kot v preteklih ciklih. Razlog pa ni zgolj vstop velikega kapitala na kripto trg, ampak so razlogi mnogo globji in kompleksnejši. In prav pregled, ter razjasnitev omenjenih razlogov in dogodkov je cilj pričujočega prispevka. Ker gre za izjemno široko, predvsem pa kompleksno tematiko, sem se osredotočil predvsem na ključne dogodke in elemente, katere sem, vsaj upam, strnil v kolikor se da poenostavljeno razlago, da bo razumljiva tudi vsem, ki morda niste tako vešči razumevanja makroekonomskih pojmov oziroma fraz. Na tej točki želim omeniti, da zapis predstavlja izključno osebno oceno oziroma mnenje, ki se, v nekaterih delih, navezuje na mnenja nekaterih priznanih analitikov. Prav tako želim poudariti, da zapis ni namenjen strašenju, ali širitvi dodatnega pesimizma, saj dodatnega pesimizma zagotovo ne potrebujemo, ampak je zapis namenjen kolikor se le da, objektivni predstavitvi/razlagi aktualnih razmer, ki na koncu morda sploh ne bodo tako slabe, če bomo le dovolj potrpežljivi in bomo znali izkoristiti priložnosti, do katerih bo zagotovo prišlo.
Globalna makroekonomska in geopolitična slika – le korak do zloma
Ne gre se slepiti, da razmere v svetu nikakor niso rožnate. Ne v geopolitičnem, ne v makroekonomskem smislu. Svet že nekaj časa hodi po tankem robu med mirom in vojno. Geopolitična slika se močno zapleta, kar neposredno vpliva na finančne in kripto trge. Negotove razmere vzbujajo dvom, previdnost, tudi strah med vlagatelji, zaradi česar se te, vsaj delno, umikajo iz trgov. Pravzaprav se ne umikajo, temveč se repozicionirajo v manj tvegane naložbe, kot so zlato in fiat valute npr. USD. Priča smo namreč soočenju domala vseh treh, ali celo štirih velesil, ZDA, Rusije, Kitajske in Evrope, ki vsaka po svoje, skušajo kazati kar največ “mišic”, vse za voljo ohranitve dominance oziroma prevzema le te. Posledično seveda trpita svetovna likvidnost in ekonomija. Ekonomija, enako kot geopolitične razmere, je živa in dinamična stvar, ki se nenehno spreminja. Tako se lahko situacija hitro poslabša, a tudi izboljša. Žal je globalna makroekonomska slika izjemno slaba, primerljiva je izključno z obdobjem velike depresije leta 1929 in delno z obdobjem, poka IT mehurčka, ter velike recesije, v letu 2000. Tukaj je zaskrbljujoče predvsem stanje največje ekonomije, to je ZDA. Da, tudi Kitajska se sooča z resnimi težavami, predvsem z močno deflacijo, nepremičninsko krizo in krizo natalitete (padec rodnosti), a v tokratnem prispevku se želim, načrtno, primarno usmeriti v stanje v ZDA, ki ima, na aktualne razmere, največji vpliv.
Kot že omenjeno, ogromno je makroekonomskih signalov, ki že nekaj časa svetijo rdeče in opozarjajo na resnost stanja v ZDA in po svetu. A za voljo strnjene in manj kompleksne vsebine, se želim osredotočiti na tiste najbolj ključne kazalce.
10-Year Treasury Constant Maturity Minus 3-Month Treasury Constant Maturity oziroma 10-letna stalna zapadlost zakladnice minus 3-mesečna stalna zapadlost zakladnice
Kazalnik se nanaša na razliko donosa med 10-letno ameriško zakladno menico in 3-mesečno ameriško zakladno menico, merjeno pri njunih konstantnih zrelostih. To pogosto skrajšamo kot razmik donosov 10 let / 3 mesece ali T10Y3M. Gre za ključni ekonomski kazalnik, ki se uporablja za oceno oblike donosne krivulje, kar odraža pričakovanja vlagateljev glede prihodnjih obrestnih mer, gospodarske rasti in možnih tveganj recesije. Ko analiziramo dotični kazalnik, nas zanimata predvsem dolžina časovnega obdobja obdobja, ko krivulja preživi pod mejno vrednostjo 0 in obdobje, ko krivulja ponovno prebije mejno vrednost 0 navzgor. Dlje časa, kot krivulja preživi pod mejno vrednostjo 0, globja, izrazitejša in daljša je recesija/depresija. Gledano zgodovinsko, do tega trenutka, je kazalnik naj dlje časa preživel pod mejno vrednostjo tik pred letom 1929, ko je nastopila največja finančna kriza do sedaj, velika depresija. Takrat je kazalnik kar 700 dni preživel pod mejno vrednostjo. Če pogledamo spodnji graf in aktualno obdobje, je kazalnik preživel pod mejno vrednostjo kar 793 dni!
Za višjo potrošnjo v ZDA, so odgovorni le najpremožnejši
Naslednji kazalnik, ki je zelo pomemben za analizo in prikaz zdravja ekonomije, je potrošnja. Če pogledamo spodnji graf vidimo, da potrošnja v ZDA izrazito raste. Kar je, gledano generalno, dober znak.
A kot večkrat pravim, vedno ni vse tako, kot se zdi, kar nam jasno pokaže tudi spodnji graf, ki analizira potrošnjo, glede na dohodkovni razred potrošnikov. Slika je zelo zaskrbljujoča, saj kar 50% celotne potrošnje, opravi zgolj 10% potrošnikov, ki sodijo v razred najpremožnejših potrošnikov, z osebnim letnim prihodkom > $250.000. Povedano drugače, 90% potrošnikov predstavlja zgolj 50% potrošnje in še to velik del le najbolj nujnih potrebščin. Navadno je to signal, ki kaže na velike ekonomske težave.
Rekordna globalna zadolženost
Eno najbolj resnih težav, predstavlja globalna zadolženost. Globalni dolg nekontrolirano raste, tako je zgolj v letu 2024, zrasel za kar $7 bilijonov, na skupno rekordnih $318 bilijonov, kar je največ v celotni zgodovini.
Če se osredotočimo na ZDA, kot ključno državo, potem je slika enako zaskrbljujoča. ZDA so se, v zgolj prvih 4 mesecih fiskalnega leta 2025, zadolžile za novih/dodatnih $838 milijard, kar je približno $7 milijard dnevno! V zadnjih letih se je ameriška administracija izdatno povečala, posledično tudi potrošnja, k temu pa je potrebno dodati še podporo Ukrajini, kar je ZDA spravilo v izjemno težak, alarmanten položaj.
Kreditna zadolženost potrošnikov v ZDA
Že sem omenil zaskrbljujočo strukturo potrošnikov z nižjimi dohodki. Kar celotno zadevo naredi še toliko bolj zaskrbljujočo je dejstvo, da večina potrošnje pade na kreditno breme oz. odložilni dolg, to je plačilo s kreditno kartico. Večina potrošnikov v ZDA tako poskuša zamakniti plačila, da si lahko privošči ključne dobrine, če k temu dodamo še dejstvo, da je višina prihrankov na gospodinjstvo v ZDA na eni najnižjih ravneh v zgodovini, dobimo sliko, ki je alarmantno zaskrbljujoča.
Tako je zadolženost/dolg, ki izhaja iz plačil s kreditnimi karticami, zgolj v zadnjem kvartalu preteklega leta, zrasel za kar $45 milijard, skupno na rekordnih $1,2 bilijona. A tukaj govorimo zgolj in samo o dolgu, ki izhaja iz kreditnih kartic, sem pa niso všteti še hipotekarni dolgovi, krediti za avtomobile, študentska posojila itn.
Rekordna prenapihnjenost delniških trgov
Če izhajamo iz že omenjenih indikatorjev, ki več kot jasno kažejo, da glavnina potrošnje in gospodarske rasti ZDA (podobno je tudi na drugih trgih) izhaja iz zadolževanja in kreditiranja, torej dolga. Če k temu dodamo še rekordno prenapihnjen delniški trg – borzni indeks S&P500 (SPX), katerega vrednost presega celo obdobji dveh najglobjih in najdaljših finančnih oziroma gospodarskih kriz, leta 2000 in velike depresije 1929, potem je jasno, da so tako ameriški, kot ostali svetovni trgi, vstopili v fazo ekstremne prenapihnjenosti in rekordnega tveganja, kakršnega v zgodovini še nismo videli. Leta in leta, lahko bi rekli celo desetletja zadolževanja in kreditiranja, so pripeljala do točke, ki nas le korak loči do zloma.
A tu je še hitro naraščajoča brezposelnost
Kot da vsi našteti indikatorji, lahko bi jih nanizal še kar nekaj, niso dovolj, za skrb, je tu še hitro naraščajoča brezposelnost v ZDA. Tako je trg dela v ZDA, zgolj v mesecu februarju, zabeležil izgubo 172.000 dodatnih delovnih mest, v javni upravi ZDA, pa je, zahvaljujoč novi vladni službi DOGE, ki jo vodi Elon Musk, število odpovedi zraslo za neverjetnih 43.000%! Brezpolselnost sicer za enkrat ostaja v okvirih 4%, a napovedano število novih odpuščanj je zraslo na rekordno vrednost, višja je bila le v času velike finančne krize, leta 2009.
Trgi in globalna ekonomija na pragu zloma
Dejstvo je, da tako ameriški, kot globalni trgi, črpajo zadnje moči pred velikim zlomom. Glede na rekordno zadolženost, lahko pričakujemo, da bi tudi zlom bil lahko rekorden, primerljiv morda le z depresijo leta 1929, ali celo hujši. Nekateri analitiki sicer tolažijo, da situacija ni tako resna in da tudi zlom ne bi bil tako hud, a dejstvo ostaja, da indeksi svetijo rekordne rdeče vrednosti in opozorila. Če k temu dodamo še izjemno napeto geopolitično situacijo, potem ni potrebno biti makroekonomski strokovnjak, da bi ugotovili, da je situacija nadvse resna.
Mnogi analitiki ocenjujejo, da se nahajamo na zgodovinski prelomnici, ko bo, najverjetneje v naslednjih nekaj letih, prišlo do zloma obstoječe ekonomije in do nastanka t.i. nove ekonomije in do nove geopolitične ureditve, kar ni povsem napačna ocena, glede na aktualne dogodke. Seveda gre zgolj za ocene, saj vseh zakolisnih dogajanj ne poznamo, a osebno ocenjujem, da se svet dejansko pripravlja na novo ureditev, ki bo imela vpliv tudi na globalno ekonomijo, nenazadnje tudi na sam kripto trg.
Tudi banke v resnih težavah
Resna težava pa niso sami šibki in prenapihnjeni trgi, temveč tudi nerazumno tveganje bank, ki upravljajo s kapitalom ljudi. Ni skrivnost, da banke upravljajo z denarjem komitentov kar pomeni, da denar, ki ga komitenti zaupamo bankam, banke nalagajo in investirajo s ciljem oplemenitenja oziroma dobička, v zameno pa komitenti dobivajo/dobivano obresti. Na tej točki ne želim razpravljati o tem, kako smešne in zanemarljive te obresti so, vsekakor pa želim izpostaviti resno težavo, ki jo imajo ameriške banke. Čeprav gre za ameriške in ne evropske ali slovenske banke, so le te še kako pomembne tudi za nas, saj bi njihov padec sprožil sistem domin, podobno kot leta 2008, ko je padla investicijsko naložbena hiša, Lehman Brothers, kar je sprožilo veliko krizo in recesijo. Pri aktivnih bankah je zaskrbljujočih kar nekaj dejavnikov, eden najbolj kričečih, pa je velikanska, sicer nerealizirana izguba, kar lahko vidimo na spodnjem grafu. Povedano preprosto, gre za rekordno izgubo (nerealizirana), ki je v zadnjem kvartalu znašala preko $482 milijard, kar je skoraj 7x višja izguba, kot pred omenjeno veliko krizo, leta 2008. Omenjena izguba izhaja izključno iz naložb kar pomeni, da gre bodisi za popolnoma zgrešeno naložbeno strategijo bank, ali pa preprosto preveliko tveganje. Kakor koli, denar vlagateljev in komitentov kopni, banke pa se z njim obnašajo neodgovorno.
Zakaj je to pomembno
Zavedam se, da žal branje predhodnih vrstic ni vzbudilo pretiranega navdušenja, a želim, da razumete, da je situacija resna, da je dogajanje kompleksno, po drugi strani pa vendarle ni vse tako črno, kot bomo videli v nadaljevanju.
Da bi lahko razumeli nadaljevanje zapisa je torej ključno, da predhodno poznamo in razumemo aktualno makroekonomsko stanje, ki ga kažejo nekateri ključni indikatorji, predstavljeni v predhodnih vrsticah. Ko poznamo trenutno stanje, potem lahko iz povedanega in prikazanega, potegnemo dve možni poti oziroma rešitvi. Prva je nadaljevanje zadolževanja, tiskanje denarja in nadaljevanje slabšanja situacije, ter ustvarjanja lažne slike uspešne ekonomije. Druga rešitev oziroma pot, je finančni in ekonomski kolaps.
Beg velikega kapitala
Potrebno je razumeti, da trgi, tako finančni kot kripto, ne bodo nehali obstajati, ne glede na prihajajoče dogodke. Če nas je zgodovina kar koli naučila je to, da so trgi vedno delovali, kljub vsem padcem in odbojem, ter vsem zgodovinskim pretresom. In tako bo tudi tokrat. Tudi tokrat bodo iz trga prišli zmagovalci in poraženci. In če želimo biti med poraženci, moramo razumeti dogajanje, moramo biti prilagodljivi in nadzorovati tveganje, kar večina žal ne počne.
Trenutne razmere na trgih niso rožnate, ključna težava je globalna likvidnost (M2). Trg namreč poganja likvidnost, katere pa žal (še) ni. Razlog so prav izjemno negotove geopolitične razmere, zaradi česar so vlagatelji ekstremno previdni, nezaupljivi in pesimistični. Kadar so vlagatelji previdni in nezaupljivi, zmanjšujejo svoje “risk on” naložbe (delnice, kripto) in bežijo v “risk off” naložbe, ki predstavljajo manj tveganja – kot se boste spomnili vsi, ki redno spremljate moje objave ali tedenske Telegram livestreame za Premium naročnike, redno ponavljam, da je prva naloga vlagatelja zmanjšati tveganje in ne ustvarjanje dobička – to je cilj! Tako veliki kapital iz delniškega in kripto trga beži v ameriške državne obveznice, zlato, delnice vojaške industrije, ali pa se pozicionira v klasične fiat pozicije npr. USD. Da je temu res tako, lahko vidimo po rekordni rasti zlata;
Prav tako lahko vidimo, da največje ekonomije, kot so ZDA, predvsem pa Kitajska in Indija, prav tekmujejo, katera bo pokupila več zlata.
Po drugi strani pa veliki kapital pospešeno prodaja svoje naložbe v ameriških delniških indeksih (risk on naložbe) in beži v že omenjene, manj tvegane naložbe.
Vse to so signali, ki kažejo na izjemno negotovo makroekonomsko sliko oziroma prihod krize.
Po Trumpovi zmagi na volitvah rast finančnih in kripto trgov, nato strm padec trga in ekonomije. Kaj se dogaja?
Razlog seveda leži predvsem v geopolitičnih napetostih. Trg vedno analizira in pretehta vrednost novic, nagne pa se na stran, ki je dominantnejša oziroma ima izrazitejši sentimen, strah ali optimizem. V danem trenutku imajo geopolitični dogodki na trg mnogo močnejši učinek, kot sicer zelo bullish novice, povezane s kripto trgom, zato trg tudi negativno reagira. Potrebno pa je upoštevati tudi reakcije, ki jih finančni (in kripto) trgi kažejo v času med predsedniško kampanjo, ob izvolitvi in po sami inavguraciji. Gre za zanimiv cikel, katerega pogosto spremljajo izrazitejša nihanja. Kot primer lahko pogledamo zadnje tri predsedniške cikle v ZDA, torej dva Trumpova mandata in mandat Bidena. Če pogledamo prvi Trumpov mandat in Bidenov mandat (zelena in rdeča krivulja), potem vidimo, da je trg v obeh primerih odreagiral bullish, naglo zrasel, nato pa je sledila večja korekcija, nekaj mesecev po nastopu mandata. Tokrat je slika nekoliko drugačna. Kot lahko vidimo, prikazano z modro krivuljo, je Trumpov mandat zaznamoval skoraj takojšnji padec trgov, večina rasti pa se je zgodila do nastopa mandata. Trend, ki ni prav pogost, ni pa izjema.
Del razlogov, za takšno reakcijo, smo že našteli in ležijo v kompleksnih in neugodnih geopolitičnih in makroekonomskih dogodkih. Drugi del razlogov leži v ekonomskih ukrepih, ki jih je Trumpova administracija, sicer napovedano, pričela uveljavljati, v odnosu z uvozniki. Govora je o carinah oz. t.i. tarifah. Same carine sicer niso nič novega in nenavadnega, saj jih je prav Donald Trump uvedel že v svojem prvem mandatu, tokrat pa so bolj agresivne oziroma višje. Če pogledamo spodnji graf vidimo, da gre pravzaprav za ene najvišjih carin v zgodovini ZDA, saj so bile, tako visoke, nazadnje videne med 2. svetovno vojno.
Prav carine so sprožile mednarodna makroekonomska trenja, predvsem med ZDA in Kanado, Mehiko, Kitajsko, Evropo in Indijo, kar je sprožilo novo trgovinsko vojno za dominanco na mednarodnih trgih. In prav carine, ter nova trgovinska vojna, so eden ključnih razlogov za začasen beg velikega kapitala in negativen sentiment na trgih, zaradi česar so se vlagatelji potegnili nazaj in čakajo na bolj jasne signale in optimalnejše tržne razmere. Brez dvoma je Trump zatresel geopolitično in makroekonomsko prizorišče, kar je mnoge presenetilo. Če je v času njegove kampanje vladalo izjemno navdušenje in pozitivno razpoloženje, se je po nastopu mandata, to močno spremenilo. Zakaj?
Ekonomija na robu zloma
Preden nadaljujem, bi želel izpostaviti, da praktično nihče ne pozna natančnega ozadja dogajanja v ZDA. Lahko le ugibamo, analiziramo javno dostopne signale in informacije, ter jih skušamo smiselno povezati in kar najbolj objektivno razložiti. Dejstvo pa je, da je situacija na geopolitičnem področju in posledično tudi na makroekonomskem področju, močno zapletena in tudi neugodna. Za enkrat. Tako sta možni dve razlagi aktualnega dogajanja na ameriških trgih in posledično tudi na svetovnih. V nadaljevanju bom predstavil obe možni razlagi.
Kot že omenjeno, makroekonomski kazalci niso dobri. Pravzaprav so alarmantni in predstavljajo resno nevarnost za finančne trge, kot tudi za mednarodno gospodarsko okolje. Nenehno spodbujanje k oboroženemu spopadu z Rusijo prav tako ne koristi ekonomiji, izjema so le delnice orožarske industrije. A dejstvo je, da trenutno makroekonomsko stanje, katerega sem predstavil v preteklih odstavkih, v resnici nima povezave s Trumpom in aktualno ameriško oblastjo, temveč gre za stanje, ki je posledica vodenja ameriške ekonomije v preteklih letih. To, kar vidimo sedaj, je zgolj posledica, rezultat slabo vodene pretekle ekonomije, ki je “cvetela” izključno po zaslugi zadolževanja in kreditiranja, torej odloženega plačevanja in počasi prihaja čas, ko bo končni račun izstavljen. Od tu dalje sta v osnovi možna le dva scenarija:
a. dodatno zadolževanje in raztegovanje aktualnega stanja še za nekaj let
b. ekonomski kolaps
Noben od naštetih scenarijev ni dober, a takšna je realnost. Tega se zavedajo tudi vlagatelji in trg, ki že ocenjujejo, da je verjetnost recesije v ZDA, v naslednjih 12 mesecih, med 48% in 52%, kar se pozna na sentimentu trga. V takšnih razmerah vlagatelji ne želi investirati, vsaj aktivneje ne.
Tega se brez dvoma zaveda tudi Trumpova administracija, ki ni v zavidljivem položaju. Seveda sedaj hitijo nasprotniki Trumpa z razlaganjem in skoraj paničnim vpitjem, kako je ekonomija pred nastopom Trumpa cvetela, z nastopom Trumpa pa je prešla na rob zloma. A ne glede na to, kaj si mislimo o Trumpu, to seveda ne drži. Kot rečeno, ekonomija deluje v ciklih, kar pomeni, da rezultati pridejo z zamikom. Trump je v svojem volilnem programu jasno poudaril, da želi močno ameriško ekonomijo, močno gospodarstvo, kjer bodo pomembno vlogo igrala mala in srednje velika podjetja. Da pa bi lahko to storil, potrebuje stimulativno in ekonomsko močno okolje, kar ZDA trenutno nikakor ne ponujajo. Da, delniški trgi so dosegli rekordne vrednosti, nekatera največja podjetja, kot sta Nvidia, Microsoft in druga, beležijo rekordne rezultate, a ne smemo pozabiti, da je velik del, te “cvetoče” ekonomije, posledica zadolževanja in kreditiranja, torej ne gre za zdrav trend. Poleg tega so delniški trgi, kot že omenjeno, absolutno prenapihnjeni, kar pomeni, da je na vzdol mnogo več prostora, kot na vzgor. Graditi ekonomijo na t.i. balonu, je enako, kot graditi hišo na močvirnatih tleh. In tako pridemo do prve razlage aktualnega pesimističnega dogajanja na finančnih in kripto trgih.
Trump načrtno in kontrolirano šibi ekonomijo
ZDA morajo v naslednjih 6 mesecih odplačati za kar $7 bilijonov dolga. V kolikor tega dolga ne bodo poravnali, bodo ZDA morale refinancirati novo posojilo, pod novimi, še slabšimi pogoji, kar pomeni še več zadolževanja po dobri 4%+ obrestni meri, saj bi to pomenilo še dodatno šibitev ameriške ekonomije, še višjo inflacijo, dvig obrestnih mer, mnogo težje razmere za gospodarstvo itn. Trump tega vsekakor ne želi saj razume, da bi to vodilo v aboslutni zlom ekonomije. Morda ne že v naslednjih nekaj mesecih, zagotovo pa v bližnji prihodnosti. Kako torej rešiti dano situacijo?
Rešitev je nekoliko nenavadna, še posebej za tiste, ki makroekonomskega dogajanja ne spremljate tako pogosto in od blizu, hkrati pa je tudi zelo tvegana, a Trump je poslovnež in je navajen tveganja, prav tako pa ekonomijo zelo dobro pozna. Rešitev je v načrtni šibitvi ekonomije, lahko bi rekli tudi v nadzorovanem rušenju ekonomije (izraz rušenje je morda nekoliko pregrob), kar pomeni, da se pregreti trgi načrtno ohladijo. To pomeni kratkoročno nekaj več bolečine, za dolgoročno bolj zdravo rast.
Kako tovrstna šibitev deluje in zakaj je potrebna?
Da bi lahko trgi, tudi kripto, nadaljevali z zdravo rasto, mora ekonomija najprej priti v dobro kondicijo, kar se bo odražalo tudi v izboljšanju sentimenta na trgih in predvsem v likvidnosti ameriškega in globalnih trgov (M2). Trenutno imamo, poleg visoke zadolženosti, opravka s krepko prenapihnjenim delniškim trgom in izjemno močnim ameriškim Dolarjem (USD). Nekoliko paradoksalno, a Trump si v trenutku visoke zadolženosti ne želi videti močan USD, prav tako si močan USD ne želi videti Kitajska, največji ameriški ekonomsko-gospodarski rival. Visoka vrednost USD namreč predstavlja problem za ameriški izvoz, kar šibi ameriško ekonomijo, na drugi strani pa previsoka vrednost USD ne odgovarja niti Kitajcem, predvsem zaradi njihovega dolga v USD. Posledično si v danem trenutku vsi želijo nižjo vrednost USD, kar bo pospešilo ameriški izvoz, hkrati pa bo Kitajcem omogočilo lažje in cenejše odplačevanje dolga v USD.
Povedano bolj preprosto, trg mora začeti kazati šibkost (načrtno ustvarjena) in pešanje rasti, kar na trg pripelje negotovost, dvom, tudi strah. In eden izmed najbolj učinkovitih in najhitrejših načinov, da Trump to doseže, so carine. Nekaj podobnega je Trump že storil v svojem prvem mandatu 2016, ko je ekonomija bila v podobnem stanju, Trump je uvedel carine, trgi so se ohladili in zatresli, temu pa je nato sledil velik odboj. Danes so carine ponovno dejstvo in ameriški trg je že začel kazati šibkost. Boleče za male vlagatelje, veliki so se pravočasno umaknili, a prvi rezultati so že vidno, konkretno USD (graf spodaj), ki je že prešel v veliko in hitro korekcijo.
Kot rečeno, gre za izjemno tvegano potezo, ki pa je, po moji oceni, mnogo boljša, kot ponovno zadolževanje in čakanje na popoln kolaps ekonomije. Žrtve tam so namreč mnogo večje, kot v primeru nadzorovanega šibenja ekonomije. Tu moram poudariti, da seveda ni nobenega zagotovila, da se bo to Trumpovo tveganje izšlo, a verjetnost za pozitiven končni izid je mnogo večja, kot pri že omenjenem popolnem ekonomskem kolapsu. Šibenje ekonomije pomeni upočasnitev rasti trga, zaradi česar vlagatelji bežijo iz sicer mnogo bolj donosnih, a tudi mnogo bolj tveganih naložb, kot so delnice, BTC in kripto, v bolj varne in tradicionalne naložbe, kot so državne obveznice (ZDA) in/ali zlato (graf predstavljen na začetku prispevka). Trump prav tako računa, da bo ta reakcija sprožila verigo reakcij, kar pomeni tudi ponovne reze obrestnih mer, to pa je natanko tisto, kar si vlagatelji želimo.
Da, šibka ekonomija je trenutno tisto, kar si Trumpova administracija želi in potrebuje, a nenazadnje, bo to imelo pozitiven vpliv tudi na naše portfelje, kljub kratkoročnim pritiskom in izgubam. Ko se bodo trgi “ohladili”, bo pritisk prenapihnjenosti trgov vsaj nekoliko popustil, vlagatelji bodo skozi bolj varne naložbe akumulirali nov kapital, to pa bo imelo pozitiven vpliv na globalno likvidnost. Vsekakor želim ponovno poudariti, da je to le špekulacija, katero je izpostavilo kar nekaj analitikov in makroekonomistov, s katerimi se lahko strinjam, kolikor je to pač mogoče, glede na razpoložljive informacije. Mediji in politični nasprotniki bodo sicer prikazovali Trumpovo ekonomsko politiko kot katastrofo, a kot omenjeno, si v danem Trenutku Trump takšno stanje želi, saj želi ohladiti ekonomijo.
Po drugi strani pa velja odkrito opozoriti tudi na drugo možnost, da celoten padec finančnih in kripto trgov le ni v režiji Trumpove administracije, ampak da gre v ozadju za mnogo globljo bitko med Trumpom in t.i. globalisti, ki načrtno sabotirajo Trumpove ukrepe. Kot vemo, je Trump z uvedbo DOGE službe in ukinitve t.i. USAID sistema, posegel v sršenje gnezdo, saj je s tem prekinil izdatno financiranje različnim krogom in posameznikom, kar mnogi niso in ne bodo preboleli. Zato je čisto možno, da mnogi vplivneži, ki stojijo za velikim kapitalom, ob vseh bullish novicah, skoraj sočasno sprožijo prodajo tako delnic, kot BTC. Prav te zadnje, skoraj do potankosti usklajene korekcije jasno kažejo, da gre v ozadju za načrtno zmanipulirane prodaje, ki se sprožijo skoraj istočasno. Ali gre tukaj za aktivnosti Trumpove ekipe, ali pa za delo določenih vplivnih skupin, ki želijo na ta način sabotirati Trumpa, žal ne vemo, a dejstvo ostaja – trgi še nikoli niso bili tako zmanipuliranim tvegani in negotovi.
Kaj lahko pričakujemo?
Če sprejmemo tezo, da Trumpova administracija poskuša načrtno upočasniti rast trgov, da ohladi razmere, potem se nam kratkoročno obeta mnogo bolj bearish dogajanje. Da, trg lahko predčasno preide v bearish cikel, a v danem trenutku dvomim. Bolj bearish dogajanje da, zaključek cikla ne. Vsaj za enkrat ne, bo pa potrebno ostati pozoren, saj je, predvsem geopolitično dogajanje, izjemno nepredvidljivo. Kratkoročno bo torej potrebno potrpeti, a če se bo tveganje Trumpu izšlo, bo to imelo pozitiven vpliv na trg in tudi naše portfelje. Ko se bodo razmere ohladile in bo padla tudi vrednost trgov, bodo le ti prešli v konsolidacijo in počasi se bo sentiment vlagateljev pričel krepiti, čemur pa bo sledila tudi krepitev globalne likvidnosti (M2) in ključ do novega odboja se skriva prav v globalni likvidnosti, ki se počasi, a zanesljivo že krepi. Če pogledamo spodnji graf lahko vidimo, da krivulja M2 (likvidnost) ponovno nakazuje pozitiven obrat in rast. Navadno pa M2 krivulja prehiteva trend gibanja BTC za cca. 3 mesece. Ker se je rast M2 pričela nekje konec leta, bi, če se bo zgodovina ponovila, lahko videli pozitiven odboj BTC nekje konec marca, ali v aprilu oziroma v prvi polovici Q2. Seveda bo potencialen odboj trga odvisen predvsem od geopolitične in makroekonomske situacije, a če zaupamo, da se zgodovina navadno ponavlja, ali vsaj rima, potem trgi še niso rekli zadnje.
Zanimiv je tudi pogled na moč krepitve globalne likvidnosti M2, ki kaže, da globalna likvidnost raste najhitreje v zadnjih 30 mesecih. To bi lahko nakazovalo, da teorija o Trumpovi načrtni šibitvi ekonomije drži, saj veliki kapital izdatno akumulira kapital, katerega bo, zgolj vprašanje časa, usmeril na delniški in kripto trg.
Na tej točki bi rad izpostavil še en indikator, ki je v makro pogledu zelo pomemben. Gre za ISM indeks, ki prikazuje moč in rast ekonomije. Ključno je območje 50. Ko krivulja prebije omenjeno vrednost, to nakazuje na začetek rasti ekonomije. Trenutno je indikator pri vrednosti 50,3 kar pomeni, da se je širitev ekonomije komaj začela. In če pogledamo vsa obdobja za zadnjih 10 let vidimo, da smo trenutno v fazi, kjer se prava ekonomska rast šele pričenja. Bi pa vseeno želel biti previden, saj so tokratne geopolitične razmere precej drugačne, kot so bile v preteklih ciklih. To vsekakor ne gre zanemariti.
ISM indeks je pomemben tudi za sam kripto trg, saj BTC navadno zelo natančno sledi samemu ISM ciklu. Če bi moral, na podlagi vsega zapisanega podati strnjeno oceno bi dejal, da je napovedovati prihajajoče trende izjemno težko, saj imamo opravka z enim najbolj zmanipuliranih trgov v zgodovini in ne zgolj zadnjih nekaj let. Trumpova administracija najverjetneje tvega z načrtnim ohlajanjem trgov, kar bo prineslo kratkoročne bolečine, a za ceno dolgoročnih boljših donosov. Če se geopolitične razmere v prihajajočih mesecih ne bodo poslabšale, potem pričakujem, da bo trg, vsaj še nekaj časa, nadaljeval s korekcijo, znotraj konsolidacijskega območja, podobno kot med marcem in septembrom 2009, nato pa bi lahko prišlo do tiste zadnje faze rasti.
Da trg še nikakor ni dosegel vrha cikla, poleg ISM indeksa, nakazuje tudi Pi Cycle top indikator, ki velja za enega najbolj natančnih indikatorjev, ki je pravilno napovedal vrhove vseh dosedanjih ciklov. Pi Cycle indikator, v danem trenutku, nakazuje vrh pri vrednosti okoli $149.000.
V kolikor se je bikovski cikel že zaključil, bi bil to eden najkrajših ciklov, najmanj donosnih, predvsem pa bi bil to cikel, kjer so sočasno odpovedali domala vsi ključni indikatorji, ki so v preteklosti izjemno natanko pokazali ciklične vrhove. Možnost seveda obstaja, a verjetnost je, vsaj za enkrat, zelo majhna. Tako se mi zdi mnogo bolj verjetno, da se ekonomija in trgi načrtno ohlajajo, s čimer se skuša vsaj nekoliko zmanjšati možnost velikega ekonomskega kolapsa. Ponavljam pa, da gre zgolj za oceno, saj dejanskih dejstev iz zakulisja, žal ne poznamo.
Tako bomo že v marcu ali aprilu videli povečano volatilnost in bolj jasne signale. BTC nekaj korekcijskega prostora sicer še nakazuje, saj je v območju cca. $70.000-$72.000 ostalo še nekaj likvidnosti, a mnogo več nepobrane je proti vrhu. Kratkoročno torej še nekaj nihanja, a 3D, 5D in 1W interval pa nakazujejo potencialno kar nekaj več bullish momenta. Marec in april sta torej meseca, ko bi lahko prišlo do več dogajanja. Možno je sicer, da se trenutno stanje, podobno kot v 2024, zavleče v poletje, a bi v tem primeru to najverjetneje nakazovalo na nekoliko daljši cikel, ki bi se potencialno, lahko zavlekel v Q1 2026. A pojdimo počasi. Ne prehitevajmo. Najprej si želimo videti odboj BTC, saj bo to pozitiven znak tudi za altcoine. Te bodo na svoj trenutek žal morali še nekoliko počakati, a potrebno bo zdržati. Ne gre pa pozabiti, da se na neki točki likvidnost iz BTC, prelije v trg altcoinov. V teoriji to pomeni, večja rast BTC, večja rast altcoinov. V danem trenutku še nismo na tej točki, zato bo potrebno ostati potrpežljiv. To nikakor ni čas za panično prodajo. Osebno sem iz mize, pri izgubi supporta $90.000-$92.000, pobral nekaj BTC, prav tako nisem prodajal deleža altcoinov v SPOT portfelju. Je pa res, da sem pred tem redno pobiral dobičke. V tem času prav tako ne bi tvegal z eksperimentiranjem in nakupovanjem nekih novih altcoinov, ki jih razni “vplivneži” hajpajo na omrežju Youtube in/ali X. A ne glede na zapisano, bikovski cikel še traja in makro trend še ni izgubil bikovskega momenta. Dokler mi signali in razmere ne pokažejo drugače, ostajam pri oceni, da bomo videli še eno bullish fazo v tem ciklu, bo pa potrebno odigrati pametno, kar pomeni brez nerazumnih vzvodov in nakupovanja/dokupovanja visoko rizičnih micro cap kovancev in/ali meme coinov. Upajmo pa, da se ocena o Trumpovi tvegani potezi izkaže za pravilno in da bo kratkoročna “bolečina”, nagrajena z lepim donosom, kljub razmeram na trgu.
Zapis je informativne narave in ne predstavlja finančnega nasveta. Več informacij in analiz, je na voljo v sklopu Premium vsebin.