Aktualno dogajanje na finančnih in kripto trgu, je med mnogimi, predvsem manj izkušenimi vlagatelji in trgovalci, sprožilo morje, predvsem negativnih občutkov, kot so skrbi, strah, jeza in dvom. Povsem normalna reakcija, ki je posledica predvsem neizkušenosti, a ne izključno. Vsa omenjena čustva so namreč prisotna tudi pri mnogo bolj izkušenih vlagateljih, le da izkušnje prinesejo tudi sposobnost obvladovanja čustev. Čeprav tokratni prispevek ne bo pokrival psihološke tematike, mimo te žal ne moremo, saj je aktualno dogajanje v veliki meri povezano prav s čustvi. A, pojdimo po vrsti.
Makro ciklični pogled
Kdor redno ali pogosteje spremlja moje prispevke ve, da redno oziroma zelo pogosto opozarjam, da bo na jakost in dolžino trajanja aktualnega bikovskega cikla, vplivalo predvsem geopolitično in makroekonomsko dogajanje, tako regijsko, kot globalno. In pričujoči prispevek se osredotoča prav na makroekonomsko dogajanje, ki v zadnjih dnevih in tednih, postaja mnogo bolj dinamično, kompleksno in tudi zelo manipulativno. Skozi prispevek, bom skušal na poenostavljen način zajeti in predstaviti ključne makroekonomske elemente, ki bodo imeli precejšen vpliv na finančni in kripto trg.
Preden pa si podrobneje pogledamo makroekonomske kazalce, si poglejmo sliko aktualnega cikla. Pogosto slišim ali berem zaskrbljene, predvsem manj izkušene vlagatelje, da se cikel bliža h koncu, da vse stoji, celo več, da smo tik pred velikim kolapsom. Takšni občutki so, kot sem to zapisal v nedavnem prispevku o psihologiji trgovanja, povsem normalni, ko prvič stopimo na finančne ali kripto trge. Je pa ta občutek v resnici predvsem posledica manipulativnih, FUD novic, ki pogosto nimajo nič skupnega, ali bore malo, z aktualnim dogajanjem. No, potrebno je biti odkrit, predčasni zaključki ciklov so vedno mogoči, a do prehoda v medvedji cikel, ali nastopa recesije, nikoli ne pride kar tako, prehod sprožijo drastične makroekonomske ali geopolitične spremembe, kot so vojne ali padec velike finančne institucije, kar spremeni fundamentalno strukturo trga. V danem trenutku, do te prelomnice (še) ni prišlo. Zato je pomembno, da kadar koli smo v dvomih, stopimo korak nazaj in na trg ter dogajanje, pogledamo iz širše perspektive, saj se nam sicer lahko kaj hitro zgodi, da zaradi dreves ne vidimo gozda.
Zato pričnimo kar z makro primerjavo dosedanjih bikovskih ciklov. Kot lahko vidimo na spodnjem grafu, BTC še vedno dosledno sledi gibanju preteklih ciklov (črna krivulja). Pravzaprav smo ravno dosegli točko, ko navadno ponovno pride do konsolidacije in/ali nekoliko večje korekcije, kateri, vsaj gledano zgodovinsko, sledi še zadnji, sicer najbolj intenziven del bikovskega cikla. Iz tega vidika, je torej aktualni cikel še vedno popolnoma znotraj tradicionalnih okvirov. Prihaja faza volatilnosti, nihanj in tej je navadno sledil večji odboj.
Ko osebno gledam aktualne cikle, me kratkoročne reakcije trga, kot so korekcije in tudi odboji, ne zanimajo pretirano, zanima me predvsem makro dogajanje, pri čemer je ključno vprašanje – se je na trgu kaj dejansko fundamentalno spremenilo? V kolikor je odgovor negativen, ohranjam trenutno bullish strategijo, a ostajam pozoren in prilagodljiv. Prav to je ključno, da ostanemo pozorni in prilagodljivi. Ne pozabite, mi lahko do trga gojimo določena čustva, a trg do nas ne goji prav nobenih čustev.
Makroekonomska slika se spreminja in izrisuje signale, ki navadno napovedujejo precej nestabilno obdobje
Pogosto dobim vprašanje, kdaj se bo pričela sezona altcoinov in kako visoko lahko sežejo. Moj odgovor na to vprašanje je ponavljajoč, da na aktualni cikel, njegovo moč in dolžino trajanja, vplivajo trije elementi:
- makroekonomska situacija
- geopolitična situacija
- globalna likvidnost
Od omenjenih treh razlogov je odvisno, kako močan bo bikovski cikel in kako dolgo bo trajal. To je še posebej pomembno za altcoine, saj prav altcoini potrebujejo dodatno pozornost javnosti, kar jim omogoča priliv likvidnosti, brez katere ne bo rasti, kljub morda potencialno zanimivi fundamentalni osnovi. A o altcoinih morda ob naslednji priložnosti. Kot omenjeno, ključno je, da kot investitorji spremljamo širšo makroekonomsko in geopolitično sliko, saj nam prav ti ponudita veliko odgovorov na naša vprašanja.
Ko govorimo o makroekonomski sliki je ključno, da se primarno osredotočimo predvsem na ZDA in Kitajsko, kot dve najmočnejši ekonomiji, ki prispevata izdaten delež globalne likvidnosti. Obe ekonomiji se trenutno soočata s kar nekaj izzivi, kar še posebej velja za Kitajsko. Tako imamo nadvse zanimivo sliko, saj se Kitajska sooča s t.i. deflacijo, medtem, ko se ZDA soočajo z inflacijo. Stvar razprave in ekonomskega pogleda je, a načeloma velja, da je deflacijski šok mnogo bolj neprijeten, kot inflacijski.
Preden nadaljujemo je prav, da razumemo oba pojma, tako inflacijski, kot deflacijski šok, zato mi dovolite nekaj besed obrazložitve.
Razlika med inflacijskim in deflacijskim šokom
Glavna razlika med inflacijskim šokom in deflacijskim šokom je v smeri in vplivu na splošno raven cen blaga in storitev v gospodarstvu:
Inflacijski šok
- Opredelitev: Nenadno in znatno povečanje splošne ravni cen blaga in storitev (rast cen)
- Vzroki:
- Inflacija zaradi povpraševanja: Hitro povečanje agregatnega povpraševanja, ki presega ponudbo.
- Inflacija zaradi stroškov: Naraščajoči stroški vhodnih surovin (npr. energije, dela, surovin).
- Težave z monetarno politiko: Pretirana rast denarne mase.
- Zunanji šoki, kot so skokovite podražitve surovin (npr. nafte).
- Vplivi:
- Zmanjšanje kupne moči potrošnikov.
- Povečanje življenjskih stroškov.
- Višje obrestne mere, saj centralne banke poskušajo zajeziti inflacijo.
- Erozija prihrankov (kupček prihrankov se veča, a njegova kupna moč se manjša)
- Primeri:
- Naftni šoki v 70. letih 20. stoletja, ki so povzročili stagflacijo.
- Motnje v dobavnih verigah in monetarni stimulusi po pandemiji (2020–2022).
Deflacijski šok
- Opredelitev: Nenadno in znatno znižanje splošne ravni cen blaga in storitev.
- Vzroki:
- Pomanjkanje povpraševanja: Močan padec potrošniškega ali poslovnega povpraševanja.
- Prekomerna ponudba: Presežek blaga in storitev glede na povpraševanje.
- Restriktivne monetarne politike ali krčenje kreditov.
- Tehnološki napredek, ki znižuje stroške proizvodnje.
- Vplivi:
- Povečanje realne vrednosti dolga (težje odplačevanje).
- Zmanjšanje dobičkonosnosti podjetij.
- Odlašanje potrošnje (pričakovanje nadaljnjega padca cen).
- Možnost gospodarskega zastoja ali depresije.
- Primeri:
- Velika depresija v 30. letih 20. stoletja.
- Deflacijsko obdobje na Japonskem v 90. letih (»izgubljeno desetletje«).
- Tveganja deflacije med finančno krizo leta 2008.
Ključne razlike
Vidik | Inflacijski šok | Deflacijski šok |
---|---|---|
Smer cen | Hiter porast cen | Hiter padec cen |
Gospodarski vpliv | Zmanjšanje kupne moči | Povečanje bremen dolga |
Odziv politike | Centralne banke dvigujejo obrestne mere | Centralne banke znižujejo obrestne mere |
Obnašanje | Potrošniki trošijo, da bi se izognili višjim cenam | Potrošniki odlašajo z nakupi |
Povezana tveganja | Hiperinflacija, spirala plač in cen | Gospodarski zastoj, recesija |
Oba šoka lahko destabilizirata gospodarstvo, zato je pravočasen odziv oblikovalcev politik ključnega pomena za omilitev njunih učinkov.
Kot omenjeno, sta oba šoka prisotna v obeh največjih svetovnih ekonomijah, kar ni najbolj obetavno. Sreča v nesreči, vsaj v danem trenutku je, da sta šoka za enkrat še obvladljiva, čeprav je Kitajska na trhlih temeljih, prav tako pa je sreča, da zaradi obratnih šokov – deflacija in inflacija, obe ekonomiji nekako izničujeta, ali stabilizirata negativni vpliv druge. Prav zaradi tega svetovni trgi še vedno kažejo moč, prav tako so deležni kar nekaj likvidnosti. Za kripto trg to pomeni, da je trg sicer stabilen, da pa prihaja do nihanj in nekoliko daljših konsolidacijskih obdobij. Za ta obdobja je značilno, da so psihološka precej naporna, zato je ključno, da razumemo naravo tovrstnih obdobij, prav temu je namenjen pričujoči prispevek, saj bomo tako lažje obvladovali svoja čustva in naše aktivnosti.
Ključni makroekonomski signali v ZDA so pokazali, da je ameriški trg še vedno robusten, a delniški in kripto trg sta odreagirala pesimistično
Zakaj so torej investitorji odreagirali pesimistično, če pa ekonomija ohranja robustnost?
Čeprav se sliši paradoksalno, gre v tem primeru v resnici za obrnjen psihološki efekt. Kot veste, je ameriška FED v lanskem letu pričela nižati/rezati obrestne mere, kar je imelo pozitiven vpliv na t.i. risk-on trge, med katere sodita delniški in kripto trg. Kadar FED prične nižati obrestne mere, to navadno stori v dveh primerih:
- ko je inflacije dovolj nizka
- ko gospodarstvo in ekonomija pričneta kazati višjo stopnjo šibkosti
Zelo zaskrbljujoča je tudi velika rast donosnosti 10 letnih ameriških obveznic. Kot lahko vidimo na spodnjem grafu, je donosnost obveznic dosegla nov vrh.
Tudi takšna rast donosnosti kaže na to, da investitorji bežijo iz bolj tveganih naložb, kot sta delniški in kripto trg, v bolj “varne” oziroma manj tvegane in volatilne naložbe. To potrjuje tudi likvidnost kripto trga (spodnji graf), kjer lahko vidimo, da je kapitalski priliv, iz $134 milijard, v zgolj mesecu dni, padel na $68 milijard, kar predstavlja kar 49% padec. Posledično je kripto trg prešel v korekcijo oz. fazo konsolidacije.
Preden nadaljujemo, mi dovolite še nekaj besed o že omenjeni hitri rasti donosnosti ameriških obveznic. Videli bomo, zakaj je rast le teh resen opozorilni signal, a sočasno je lahko tudi priložnost za manipulacijo trga. Poglejmo.
Donosnost 10-letne ameriške državne obveznice je pogosto spremljano merilo, saj odraža razpoloženje vlagateljev glede gospodarske rasti, inflacije in prihodnjih obrestnih mer. Čeprav naraščajoča 10-letna donosnost sama po sebi ni nujno »slaba«, lahko nakazuje prihajajoče spremembe finančnih razmer, ki negativno vplivajo na nekatere sektorje gospodarstva, finančne trge in stroške zadolževanja. Spodaj je nekaj glavnih razlogov, zakaj se lahko hitro ali znatno zvišanje 10-letne donosnosti obravnava kot neugodno:
1. Višji stroški zadolževanja
- Vpliv na potrošnike: Ko se donosnosti državnih obveznic zvišajo, se pogosto zvišajo tudi obrestne mere za potrošniška posojila, kot so hipotekarna in avtomobilska posojila. To podraži izposojo denarja za gospodinjstva in lahko zavira potrošniško porabo.
- Vpliv na podjetja: Podjetja se pri novem zadolževanju lahko soočajo z višjimi obrestnimi stroški, kar podraži projekte širitve ali refinanciranje dolga. Manjša pripravljenost ali zmožnost zadolževanja lahko upočasni poslovne naložbe in tako zavira gospodarsko rast.
2. Možnost upočasnitve gospodarske rasti
- Zaostrene finančne razmere: Višja donosnost pogosto odraža pričakovanja o bolj restriktivni denarni politiki ali višji inflaciji. Ko obrestne mere rastejo, se denar podraži, kar lahko zmanjša gospodarsko aktivnost, saj potrošniki in podjetja omejijo porabo in naložbe.
- Učinek izrinjanja (ang. “crowding out effect”): Višje donosnosti državnih obveznic lahko privabijo kapital, ki bi sicer šel v produktivnejše projekte v zasebnem sektorju. Če se stroški zadolževanja vlade povečajo, ostane manj kapitala za zasebna podjetja, kar lahko zavira gospodarsko rast.
3. Pritisk na delniške trge
- Prilagoditev vrednotenja: Vrednost delnic se pogosto določa z diskontiranjem prihodnjih denarnih tokov na sedanjo vrednost. Višja donosnost poveča diskontno stopnjo in lahko zniža vrednosti delnic – še posebej pri hitro rastočih tehnoloških podjetjih.
- Konkurenčnost za kapital: Obveznice postanejo bolj privlačne, ko se njihova donosnost zviša, zato se lahko vlagatelji preusmerijo iz delnic v obveznice. Takšna rotacija lahko povzroči padec tečajev delnic in večjo nestanovitnost na trgih.
4. Višji obrestni stroški za državo
- Obremenitve za proračun: Ko se donosnosti državnih obveznic zvišajo, mora vlada plačati višje obresti za servisiranje dolga. To lahko poveča proračunski primanjkljaj ali povzroči krčenje drugih izdatkov, kar omejuje zmožnost vlade za odzivanje na prihodnje krize ali financiranje projektov za spodbujanje rasti.
- Dolgoročno breme: ZDA izdajajo obveznice z različnimi ročnostmi, vendar 10-letna donosnost služi kot pomembno merilo. Dolgotrajno višja stopnja se lahko odrazi v višjih obrestnih stroških skozi čas, kar zmanjša fiskalno prilagodljivost.
5. Kazalnik inflacije ali restriktivne politike
- Skrb glede inflacije: Včasih naraščajoča donosnost državnih obveznic odseva strah pred višjo prihodnjo inflacijo. Če inflacija preveč pospeši, lahko centralna banka (Federal Reserve) dvigne obrestne mere, da jo omeji, kar lahko dodatno ohladi gospodarstvo in vpliva na finančne trge.
- Zaostrovanje denarne politike: Trgi pozorno spremljajo 10-letno donosnost kot pokazatelj tega, kako bo ravnala Federal Reserve. Če se donosnost hitro zviša, to lahko nakazuje, da bi Fed lahko zaostril denarno politiko (npr. zvišal kratkoročne obrestne mere), kar zavira rast.
Postopno zviševanje 10-letne donosnosti ameriških državnih obveznic lahko preprosto odraža izboljševanje gospodarstva in zdrava inflacijska pričakovanja, kar je običajno. Vendar pa lahko hiter ali znaten dvig donosnosti, kot se dogaja tokrat, preveč zaostri finančne razmere, zmanjša zaupanje potrošnikov in podjetij, upočasni gospodarsko rast ter povzroči nestanovitnost na trgih. Ravno zato so vlagatelji in oblikovalci politik pogosto zaskrbljeni, ko donosnosti državnih obveznic naraščajo tako hitro, da to nakazuje finančne pritiske ali potrebo po bolj restriktivni denarni politiki. Ker se donosnost obveznic krepi v zadnjih mesecih, izdatneje pa po ameriških volitvah, se torej upravičeno postavlja vprašanje, ali ne gre pri vsem skupaj za manipulacijo, za enkrat še aktualne administracije, ki želi na ta način otežiti delo prihajajoči ameriški administraciji. Gre seveda zgolj za špekulacijo, a dejstvo je, da je aktualna administracija, ZDA pahnila v rekordno zadolženost, predvsem z brezglavimi posojili Ukrajini, kar posledično lahko destabilizira ameriško ekonomijo, ta pa posledično svetovno makroekonomsko sliko.
Donosnost obveznic pa ni edini signal, ki bi lahko nakazoval na manipulacijo, ali prikrivanje realnega stanja, na kar sem že opozoril v nekaterih preteklih objavah. Še en tak signal je stopnja brezposelnosti v ZDA. Kot lahko vidimo na spodnjem grafu, se je stopnja brezposelnosti, po Covid crashu marca 2020, občutno zmanjšala in ostaja relativno nizka. To je sicer dobra informacija, katero predstavlja ameriška administracija.
Nizka brezposelnost je sama po sebi, pozitiven kazalec, tako za ekonomijo, kot tudi za finančne, delniške in kripto trge. Težava leži drugje in sicer v manipulativnem prikazu. Stopnja brezposelnosti je sicer zelo nizka, a predvsem po zaslugi sezonskih in javnih del. Če pogledamo stopnjo zaposlenih oz. delovnih mest za polni delovni čas, potem vidimo, da je število delovnih mest za polni delovni čas, torej zaposlitev na dolgi rok, padlo za kar 350.000 delovnih mest, v medmesečni primerjavi.
Gre predvsem za gospodarstvo kar nakazuje, da podjetja oziroma privatni sektor, pričakuje poslabšanje ekonomskih in gospodarskih razmer. Prav to so dodatni dejavniki, ki so med investitorji sprožili kar nekaj pesimizma in beg iz risk-on naložb (delnice, kripto), v risk-off naložbe (obveznice, zlato, USD…). Kot omenjeno, kripto trg ni edini, ki je trenutno deležen nekaj več negativnega pritiska, močno so na udaru tudi delniški trgi. Če pogledamo enega ključnih borznih indeksov SPX (S&P 500), potem vidimo, da zgolj 17% delnic podjetij, ki kotirajo v S&P 500 borznem indeksu, trenutno kotira na 50 dnevno MA trend linijo, kar se je nazadnje zgodilo novembra 2023. Če primerjamo odstotek padca vrednosti indeksa, potem smo podoben padec doživeli v času bear marketa, leta 2022.
Kot lahko vidimo, da trg deluje psihološko. Zato ponovno ponavljam, grafi in analize so nadvse pomembni, saj nam pomagajo razumeti dogajanje in zmanjšati tveganje, a uspeh našega investiranja, bo odvisen predvsem od naše glave, naše psihologije. Iz zgoraj navedenih informacij je jasno, da se tudi največji investitorji odzivajo psihološko, čeprav v mnogo manj izrazitih reakcijah, kot so npr. panični begi iz trga in prodaje. Zato mi dovolite, da zaključimo bolj optimistično in z nekaj praktičnimi priporočili.
Signali so resno opozorilo, a skoraj zagotovo gre za manipulacijo
Da, vsi navedeni signali in mnogi drugi, katerih se, za voljo dolžine prispevka nisem dotaknil, so resno opozorilo, da svetovna ekonomija pluje proti najverjetneje zelo zahtevnim in neprijetnim vodam. A v danem trenutku bi si upal zapisati, da nas do tega trenutka loči vsaj še 6-18 mesecev (gledano zgodovinsko), v katerem bomo videli še kar nekaj lepe rasti, tudi na kripto trgu.
Da gre najverjetneje za poskus manipulacije, kaže kar nekaj signalov. Da, veliki vlagatelji se v zadnjih tednih, tudi nekaj mesecih, umikajo iz risk-on naložb (kripto, delnice) in migrirajo v risk-off naložbe, a vsaj za enkrat paničnega in pospešenega bega ni zaznati. To nakazuje na to, da se veliki kapital postopoma pozicionira na prihajajoče turbolentne čase, da pa pričakuje še vsaj nekaj lepih donosov v prihajajočih mesecih.
Vse več institucionalnih vlagateljev, bank in korporacij, vstopa v BTC in ETH ETF sklade, ali pa napoveduje svoj vstop. Kot pravi misel, ne glej, kaj veliki kapital govori, glej kaj počne. In če veliki igralci širijo informacije o vse slabši ekonomski sliki, kar sicer do neke mere drži, po drugi strani agresivno vstopajo na kripto trg, kar je pozitivno za vse, ki vlagamo v ta trg.
Z vami bi prav tako želel deliti še dva grafa, ki me navdajata z optimizmom. Prvi je graf cikla globalne likvidnosti, ki prikazuje projekcijo likvidnostnega cikla in dejansko likvidnost (črna krivulja). Kot lahko vidimo, se likvidnost postopoma zvišuje in še zdaleč ni dosegla svojega vrha. Da, lahko bo na koncu nižja, kot v preteklih ciklih, a vseeno smo še kar nekaj oddaljeni od potencialnega vrha. Višja oz. večja kot je likvidnost, bolj ugodno je za kripto trg.
Še posebej pa si velja ogledati naslednji graf. Kljub temu, da mnogi že vidijo nastop krize in da so finančni in kripto trgi že dosegli svoj vrh v tem ciklu, osebno za enkrat še nikakor ne mislim tako. In k temu zaključku me vodi kar nekaj grafov, a izpostavil bi tistega najbolj zgovornega, katerega pa do sedaj še nismo spremljali, kar roko na srce, je napaka. Gre za graf jakosti ekonomskega cikla v ZDA, ISM Purchasing Managers Index (PMI). Omenjeni graf je eden najbolj natančnih pokazateljev začetka in konca vsakokratnih ekonomskih ciklov. Prav ekonomski cikli so tisti, ki kažejo moč aktualnih bikovskih ciklov in če pogledamo spodnji graf vidimo, da je vsakokratni bikovski cikel prešel v tisto najbolj izrazito fazo v trenutku, ko je PMI index (modra linija), sekala Trend Rider trgovalno linijo navzgor. Do tega je v tem ciklu prišlo prav nedavno. To nakazuje, vsaj gledano zgodovinsko, da cikel prihaja v tisto najbolj izrazito fazo rasti, kjer bodo na svoj račun prili tudi mnogi altcoini.
Kaj lahko pričakujemo
Naj še enkrat ponovim, da trenutna makroekonomska situacija ni najboljša in da se razmere lahko hitro poslabšajo, a kot sem zapisal, je potrebne na razmere gledati širše in se vprašati, ali se je fundamentalno kaj spremenilo. Trenutna situacija je, tudi po zaslugi menjave administracij v ZDA, precej negotova. Pričakuje se, da bo Trumpova administracija imela neprimerno bolj pozitiven vpliv na ameriško gospodarstvo in kar je za nas še pomembneje, na celoten kripto trg. To je zelo pozitivno. So pa trenutne razmere in faza, v kateri se aktualni bikovski cikel nahaja, nekoliko bolj bearish, kar je potrebno sprejeti, saj gre zgolj za kratkoročni efekt, ki je posledica, v prispevku predstavljenih signalov.
Pred nami so tedni in meseci volatilnosti, trend pa bodo nakazali dogodki med 20.1. in 21.1. oziroma v zadnjem tednu meseca. 20.1.2025 sledi namreč inavguracija nove ameriške administracije, takoj naslednji dan pa sledi prva letošnja tiskovna konferenca ameriške FED, ki bo služila kot ključen pokazatelj aktivnosti finančnih in kripto trgov, v prihajajočih mesecih. Pozornost bo usmerjena predvsem v to, ali bod FED posegla po novem rezu obrestnih mer, kar bi imelo bullish učinek, ali pa tokrat reza ne bo najavila. Večina analitikov se nagiba k temu, da tokrat reza obrestnih mer ne bo. Načeloma bi to bila slaba novica, a ocenjujem, da velik del te potencialne novice trg že vračunava v trenutno stanje na trgu, zato bo bolj ključna izjava predsedujočega, kdaj bi FED lahko posegla po novem rezu. Nekatere institucije, kot je JP Morgan ocenjujejo, da bi do ponovnega reza lahko prišlo šele junija, kar bi najverjetneje pomenilo, da bi, ponovno kot lanskega aprila, spremljali nekaj mesečno postopno korekcijo, v višini 30-35%. Četudi bi do takšnega scenarija prišlo, v resnici to sploh ne bi imelo usodnega učinka na kripto trg, saj smo, kot omenjeno, podoben scenarij že doživeli med lanskim aprilom in novembrom, čemur pa je sledila ponovna izjemna rast.
V kolikor ste predvsem swing trader ali position trader (HODL), potem bodite pozorni predvsem na gibanje BTC na tedenskem intervalu, kjer sta ključni le dve trend liniji, kateri samodejno izrisuje Trend Rider indikator. Prva je aktualna trgovalna trend linija (pikčasta), ki je še vedno obarvana zeleno kar pomeni, da je trg še vedno v makro bullish fazi. Omenjena linija leži trenutno v območju $84.000 in glede na strmo rast BTC, obstaja zelo velika verjetnost, da jo bo BTC retestiral, kar je nekaj povsem običajnega. Vprašanje je le, ali bo prišel v fazo retesta že v prihajajočih dnevih oziroma nekaj tednih, ali pa bo BTC prešel najprej v fazo pobiranja zgornje likvidnosti v območju med $110.000 in $120.000 oziroma še nekaj višje, čemur pa bo nato sledila korekcija in retest.
Poleg omenjene trgovalne trend linije, ostaja pomembna še ena trend linija, ki jo izrisuje Trend Rider indikator, to je turkizno zelena 50 MA linija, v območju okoli $70.000. Gre za območje absolutnega spodnjega supporta in potencialno skrajni scenarij, ki pa za enkrat še ni aktualen, ni pa izključen. Če pogledamo zadnjo korekcijo, ki je znašala dobrih 30%, je BTC najprej retestiral pikčasto srednjo trgovalno linijo, nato pa še omenjeno 50 MA trend linijo, kjer je prišlo do odboja. Ker se potencialno izrisuje nova, 30-35% korekcija, bi ponovitev scenarija bila povsem možna. Naj pa ponovim, da dokler omenjeni trend liniji držita makro support, BTC in kripto trg ostajata v bikovskem ciklu.
Kaj to pomeni za altcoine?
Altcoini bodo v prihajajočem obdobju mnogo bolj volatilni, tudi zaradi svoje narave, a ključno je, da se tega zavedate in vas to ne preseneti ali prestraši. Čas altcoinov, vsaj tisti pravi, še ni prišel in če aktualni bikovski cikel ne bo predčasno prekinjen z nekim globalnim in nepričakovanim negativnim dogodkom, nas rast dominance altcoinov, še čaka. Noben bikovski cikel se ne zaključi brez prehoda dominance iz BTC v altcoine. Žal pa trg ne deluje po voznem redu, ampak njegovo moč in trend določajo makroekonomski in geopolitični vplivi, zato bo potrebno biti potrpežljiv. Prav to je manj izkušenim vlagateljem najtežje. Gledano zgodovinsko, je prav Q1 obdobje (januar-marec) tisto, ko altcoini pričenjajo krepiti svojo moč. Če pogledamo on-chain podatke in aktivnosti ETF skladov, potem vidimo, da ETF skladi manjšajo prilive v BTC ETF sklade, krepijo pa se prilivi v ETH ETF sklade. To nakazuje, da se veliki kapital potihoma pripravlja na sezono altcoinov. Trenutno čakamo le še krepitev likvidnosti, do katere pa bo zagotovo prišlo, saj bosta tako Kitajska, kot ZDA, morali krepiti svoji ekonomiji. Mnogi me sprašujejo, kaj bi pomenilo, če bi do sezone altcoinov prišlo konec poletja, ali celo jeseni. To seveda ni izključeno, je pa, vsaj za enkrat, za kaj takšnega malo možnosti. A četudi bi prišlo do začetka sezone altcoinov takrat, bi to zgolj nekoliko podaljšalo bikovski cikel v leto 2026.
Kako se pripraviti na prihajajoče obdobje?
Kot prvo, pričakujte veliko manipulacij in FUD novic. Ključno vlogo bo igrala psihologija in potrpežljivost, a bikovski cikel svojega vrha še ni dosegel, vsaj dokler ne pride do fundamentalnih sprememb. Da pa bi se bolj optimalno pripravili na prihajajoče obdobje, velja razmisliti o sledečih ukrepih:
– pripravite se psihološko. Na novice ne odreagirajte v paniki, ampak ostanite osredotočeni na že omenjeni graf BTC, na tedenskem intervalu, ter ključne linije. Prav tako ne pozabite, da v območju nad $110.000, ostaja še kar nekaj nepobrane likvidnosti, katero bo BTC skoraj zagotovo vsaj skušal pobrati
– imejte pripravljen dokupni kapital, za primer večje korekcije
– ne kupujte/dokupujte visoko tveganih altcoinov
– osredotočite se predvsem na fundamentalno močne altcoine, v katere vstopa tudi veliki kapital (npr. LINK, XRP, SOL, ETH…)
– osredotočajte se na altcoine, ki imajo dejansko uporabno vrednost v realnem svetu, izjema so nekateri meme coini
– vaš portfelj naj ne vključuje več kot 10% visoko tveganih altcoinov
– pobirajte dobičke ob dosegu močnejših resistance območij (!!!)
– v kolikor imate dobičke, le te poberite že sedaj, preostanek pustite za nadaljnjo rast
– zmanjšajte svoje portfelje, če te presegajo več kot 20 kovancev. Ker se bliža volatilno obdobje, boste velike portfelje težko obvladovali
– ne prodajajte v paniki
– ne prodajajte v izgubi
– če kovanec v vašem portfelju naredi nek donos, a nek drug kovanec nakazuje potencialno večji donos, rotirajte kovance. Nikoli se ne navežite na kovance, bodite prilagodljivi!
Bikovski cikel še ni končan. Pred nami je dinamično obdobje, katerega vsekakor izkoristite. Pričakujete lahko kar nekaj manipulacije, zato vedno glejte širšo sliko na tedenskem in mesečnem intervalu. Vse ostalo je le šum. Imejte dosledno risk management strategijo kar pomeni, da pobirajte dobičke, ne čakajte na vrh in imejte postavljene ustrezne stop loss pozicije. Že s koncem meseca bodo nakazani bolj jasni signali in trenutno “mirovanje” trga je zgolj signal, da vlagatelji čakajo na prehod oblasti v ZDA in prvo FED tiskovno konferenco v letošnjem letu. A ne glede na to, večina ključnih indikatorjev nakazuje, da je do vrha cikla še kar nekaj, a ne glede na to se zavedajte, da bo tudi teh nekaj mesecev minilo zelo hitro. Zato pobirajte dobičke in ne poskušajte ciljati na vrh cikla, saj se ta potrdi navadno šele nekaj tednov, ali celo mesecev, ko smo ga že dosegli. Vsi, potencialno kritični makroekonomski signali nakazujejo poslabšanje razmer, a navadno gre za signale, ki se realizirajo šele čez mesece. To pomeni, da kljub psihološko neprijetni situaciji, trg ostaja v ustaljenih tirnicah, cikel pa sledi preteklim ciklom.
Zapis je informativne narave in ne predstavlja finančnega nasveta. Več informacij pa je na voljo Premium naročnikom.