Zelo pogosto dobim vprašanje, kaj menim o potencialu tega ali onega kovanca. Odkrito povedano, navadno na takšna vprašanje ne odgovarjam rad, saj gre v veliki meri za zelo subjektivno mnenje. Mnogi, predvsem manj izkušeni vlagatelji navadno slepo iščejo potencialne 100x kovance, nove Bitcoine, ki bi jim, z majhnimi vložki, prinesli izjemne donose. Čeprav razumem takšno željo, saj sem tudi sam nekoč bil v podobnem položaju, bi si želel, da bi vlagatelji več časa posvečali izobraževanju o odgovornem vlaganju in trgovanju, kot pa iskanju igle v kopici sena. Razumeti moramo, da je danes na trgu preko 24.000 različnih kriptovalut, mnoge med njimi so izjemno potencialne, a resnica je, da četudi se nekaj sliši, ali celo izgleda potencialno, še zdaleč ni nujno, da se bo ta potencial realiziral. Zato se moramo zavedati visokega tveganja, preden se odločimo investirati v katerega izmed novih in potencialno zelo donosnih projektov, še posebej, če ga agresivno promovirajo razno razni Youtube “vplivneži”.
Pričujoči prispevek je nekakšno smiselno nadaljevanje kratkega izobraževanje o izdelavi fundamentalnih analiz, katerega smo imeli nedavno v tedenskem Telegram live streamu, kjer smo spoznali, kaj je fundamentalna analiza in kako jo izvajamo. Danes pa bomo spoznali, kako praktično opravimo t.i. filtracijo, s pomočjo katere lahko izluščimo nabor potencialnih kovancev, ki bi lahko ustvarili 10x ali celo 100x donos. Želel bi še enkrat ponoviti, iskanje takšnih kovancev zahteva kar nekaj časa, predvsem pa je povezano z visoko stopnjo tveganja. Kadar iščete takšne kovance in jih vključujete v portfelj, naj tvorijo izključno manjšinski del vašega portfelja (največ 10-20%), saj so to izjemno volatilno kovanci, ki lahko sicer prinesejo lepe dobičke, a tudi izjemno velike izgube. V nadaljevanju bom skušal prispevek oblikovati po korakih, da bo uporaba filtrov kar se da enostavna, predvsem pa praktična.
Vsaka filtracija je v bistvu sestavljena iz dveh delov:
a. ponudba (supply)
b. povpraševanje (demand)
Konec dneva sta to edina elementa, ki odločata o potencialu posameznega kovanca. Popolnoma vseeno je, kakšen marketing ima projekt, kako napreden je projekt v tehnološkem smislu in kakšna je razvojna ekipa, če na trgu ne obstaja dovolj veliko povpraševanje (demand). Zato se bomo filtracije lotili prav iz vidika supplyja in demanda.
1. korak: Odgovorno in razumsko
Ko iščemo potencialno zelo donosen kovanec, nas pogosto ženeta, če to priznamo ali ne, pohlep in adrenalin. Zato se moramo fundamentalnih analiz lotevati umirjeno, z glavo in potrpežljivostjo. Zapomnimo si, ni vse zlato, kar se sveti, zato ne zapadimo v FOMO, ali v masovno histerijo zgolj zaradi tega, ker nek kovanec priporoča nek vplivnež ali naš znanec. Vsekakor si takšen kovanec velja ogledati in ga temeljito analizirati, a pogosto so pretirane začetne reakcije trga slab signal, saj je njihov namen zmanipulirati retail v nakup, kjer se zgodi hitra in velika pumpa, kateri sledi še hitrejša likvidacija.
Priporočilo: pri iskanju potencialnih 100x kovancev bodite realni in kar se da objektivni.
2. korak: iščimo nizek supply, visok demand
Ko iščemo potencialne kovance, izbirajmo takšne, ki imajo nizek supply (o tem več v naslednjih korakih) in visok demand. Visoko povpraševanje je ključno, saj prav to daje vrednost kovancu in določa njegov realen potencial. V osnovi poznamo tri (3) kategorije supplyjev, a za našo filtracijo se bomo osredotočili predvsem na dve supply kategoriji, maximum supply in circulating supply.
Priporočilo: iščimo kovance, ki imajo nizek supply, zanje pa velja visoko povpraševanje.
3. korak: maximum supply
Maximum supply je, povedano preprosto, število vseh kovancev, ki bodo lahko kadar koli v obtoku. Da bi lažje določili potencial rasti kovanca iščimo kovance, ki nimajo previsok maximum supply, saj (pre)visok maximum supply pomeni inflacijo (padec vrednosti). Nekateri kovanci imajo neskončen supply t.i. inflacijski kovanci, kar pomeni padanje vrednosti (sicer ne nujno), zato so mnogi med njimi posegli po t.i. sežigu kovancev, s čimer zmanjšujejo njihovo število v obtoku skozi čas in takšni kovanci lahko postanejo t.i. deflacijski kovanci (npr. ETH). To je vsekakor pozitivno iz vidika dolgoročnega potenciala rasti vrednosti.
Poglejmo si primer fiktivnega izračuna, za lažjo predstavo in boljše razumevanje. Imamo kovanec XY, kjer se v obtok dnevno zlije 10.000 novih XY kovancev (vsak dan). To število (10.000), moramo pomnožiti z njegovo ceno in tako dobimo znesek kapitala, ki se mora dnevno zliti v kovanec, da bi dosegel določeno rast.
10.000 x $$ = dneven pritok kapitala, potreben za večji odboj
Ob tem se moramo vprašati, kakšna je realna verjetnost, da na trgu vlada takšno zanimanje za dotični, manj znani kovanec in ali je dnevno toliko kapitala (glede na izračun), ki se mora redno in dnevno stekati v kovanec, da bi ta naredil želeno rast? Vsekakor je možno, a verjetnost je navadno majhna.
Priporočilo: Kovanec naj ima tako jasno prikazan in omejen maximum supply oziroma naj bo deflacijski.
4. korak: Market Cap (MC)
Market Cap je skupna vrednost kovanca v obtoku. Izračunamo ga s preprosto formulo Circulating supply * cena. Kadar iščemo kovance z 10x ali 100x potencialom, potem moramo iskati kovance, ki imajo nižji oziroma nizek Market Cap. Večji kot je namreč MC kovanca, več kapitala se mora steči vanj, da bi naredil večji in vidnejši odboj. Navadno je to malo verjetno ali težko. Kovanci z visokim MC veljajo za močnejše in stabilnejše, a njihova rast navadno ni eksplozivna in tako velika (npr. 100x), kot je to v primeru s kovanci z nižjim MC. Naj torej ponovim, če iščemo kovance s 100x potencialom rasti, jih iščimo med kovanci z nižjim MC.
Poglejmo si primer: BNB (Binance Coin) ima market cap (MC) preko $38 milijard. Če bi želeli, da BNB naredi 10x donos oziroma rast, bi se njegov market cap moral zvišati za x10, kar bi znašalo preko $38 bilijonov. To pa je izjemna kapitalska vrednost, ki presega kapitalsko vrednost npr. Appla ali Microsofta. Verjetnost, da bi se zgodilo kaj takšnega, je zelo mala, da ne rečem nična.
Priporočilo: Kadar iščemo kovance, ki bi potencialno lahko ustvarili 100x, potem jih iščimo med kovanci z market capom pod cca. $100 milijonov. A zavedati se moramo, da gre v tem primeru za visoko tvegane kovance.
5. korak: cena
Pogosto opažam, da manj izkušeni vlagatelji iščejo in izbirajo kovance predvsem ali izključno na podlagi nizke cene misleč, da nizka cena pomeni velik potencial. To ne drži čisto. Cena sicer je pomembna, kar bomo videli v nadaljevanju, a ta nikakor ne odraža potenciala kovanca in možnosti velikega donosa. Zato cena naj ne bo prvi ali ključni dejavnik izbire kovanca.
Cena pa kljub temu je pomembna, predvsem iz psihološkega vidika. Nizka cena se namreč manj izkušenim, novim vlagateljem zdi privlačnejša od visoke cene, zato masovno raje migrirajo k tem kovancem, ki so cenovno bolj zanimivi, vsaj iz psihološkega smisla. Posledično si vlagatelji tako lahko kupijo večje število kovancev, kar je še en zanimiv psihološki vidik saj verjamejo, da bodo z večjim številom določenih kovancev v svojem portfelju, lažje in hitreje ustvarili visok donos, kot z nižjim številom kovancev. Tako manj izkušeni vlagatelji pogosto raje vidijo, da imajo v portfelju npr. 200.000 XY kovancev, kot 1 BTC saj verjamejo, da bodo tako donosi boljši. To se sicer lahko zgodi, vsekakor, a navadno ne. Je pa takšno razmišljanje trga pogosto sprožilec “čredjega nagona”, ko množica manj izkušenega kapitala, s takšnim razmišljanjem, določen kovanec na hitro požene zelo visoko, a navadno so takšne “pumpe” kratkega daha in vrednost zelo hitro nato kapitulira. Zato se velja zavedati, da so takšni npr. 100x donosi redki, ko pa do njih pride, je njihov rok trajanja precej omejen kar pomeni, da so to kovanci skoraj izključno za pobiranje dobičkov in ne za dolgoročno HODLanje.
Priporočilo: kadar vlagate v visoko tvegane kovance z nizko ceno in pride do hitre ter visoke rasti cene, dosledno pobirajte dobičke. Filozofija izključno dolgoročnega HODLanja takšnih kovancev se najpogosteje ne obnese.
6. korak: Fully Diluted Valuation (FDV)
FDV je še ena matrika na katero velja biti zelo pozoren, saj se v njej pogosto skriva signal, ki nakazuje na manipulacijo trga, s strani razvojne ekipe. FDV formula izračuna je Max.supply * cena = FDV.
Kako torej poteka manipulacija, na katero moramo biti pozorni in se ji izogniti, kar manj izkušeni vlagatelji pogosto spregledajo. Ne tako redko se zgodi, da razvojna ekipa, ki stoji za kovancem, v obtok sprosti omejeno število kovancev (circulating supply), s čimer Market Cap izgleda razumno nizek, kar se manj izkušenim vlagateljem zdi obetavno in posledično vložijo svoj kapital v takšen kovanec, saj primarno vidijo le nizek MC. A resnica je drugačna. Četudi sta število kovancev v obtoku in Market Cap v tem primeru nizka, je FDV vrednost še vedno izjemno visoka, kar nikakor ni dobro. Razvojna ekipa bo skozi čas namreč morala v obtok sprostiti tudi preostale kovance, kar bo sprožilo dvig vrednost MC in kovancev v obtoku (circulating supply), to pa se bo odrazilo v nižji ceni, ki bo tako padala, namesto rastla. Bodite torej pozorni na Fully Diluted Valuation matriko.
Priporočilo: Iščite kovance, katerih FDV vrednost ne presega 10x vrednosti Market Capa.
7. korak: Trading volume (trgovalni obseg)
Trading volume je že matrika, ki odraža povpraševanje. V kolikor na trgu ni povpraševanja za izbran kovanec, kljub njegovemu potencialu, potem takšen kovanec raje preskočite. Trading volume torej odraža povpraševanje trga in možnost menjave (nakup/prodaja) takšnega kovanca. Iščite kovanec, ki ima višji oziroma naraščajoč trgovalni volume, to je Volume/Market Cap vrednost.
Priporočilo: ko najdete kovanec, ki se vam potencialno zdi zanimiv, primerjajte njegov trgovalni volume z ostalimi kovanci v skupini (npr. DeFI, Gaming, NFT…) oz. s primerljivo starimi kovanci. V kolikor trgovalni volume ne dosega primerljivih vrednosti, takšen kovanec raje preskočite. Enostavno filtracijo z uporabo filtrov omogoča mnogo strani, kot npr. Coinmarketcap.com ali Coingecko.com.
8. korak: token distribution
Token distribution matrika pokaže lastniško strukturo imetnikov/kupcev izbranega kovanca. Kovanci z zelo centralizirano lastniško strukturo vlagateljev, so navadno visoko tvegani in se jih velja izogibati. V kolikor ima večino kovancev v lasti ozek krog ljudi, jim to omogoča, da lahko kadar koli in zelo hitro iz trga iztisnejo manjše vlagatelje. Zato izbirajte kovance, ki imajo zelo razvejano lastniško strukturo, saj to pomeni, da nobena majhna skupina nima izrazite dominance, katero bi lahko uporabila za manipulativne namene.
Priporočilo: izbirajte kovance, kjer nobena lastniška skupina nima v lasti >50% kovancev. Lastniška struktura naj bo kar se da razvejana.
9. korak: dejanska uporabna vrednost kovanca
Dejanska uporabna vrednost je še en zelo pomemben element, ki pa je v določenih pogledih nekoliko subjektiven. Vsak kovanec, ki pride na trg, mora ponuditi neko realno, uporabno vrednost kar pomeni, da rešuje nek realen izziv. Izjema so seveda meme coini. V kolikor kovanec rešuje nek dotičen pereč problem, potem to predstavlja velik potencial. Prav tako velik potencial predstavljajo kovanci, ki kupcem, imetnikom ponujajo sistem nagrajevanja za dolgoročno vezavo kovancev (staking reward). Gre za neke vrsti obresti na “vezavo” kupljenih kovancev, s čimer vlagatelji plemenitijo svojo naložbo in ustvarjajo pasivni prihodek. Vsekakor zelo zanimivo za velik del trga.
Priporočilo: poiščite kovance z dejansko in širšo uporabno vrednostjo, ter kovance, ki ponujajo t.i. staking reward sistem.
10. korak: community marketing
Kovanci s 100x potencialom so pogosto usmerjeni v družbeni oziroma community marketing, kar pomeni, da široko in redno gradijo na skupnosti in komunikaciji z njo. S takšnim početjem gradijo število svojih sledilcev in z večanjem tega kroga, se veča tudi število vlagateljev. Kovanci z velikim krogom sledilcev so navadno tudi nekoliko manj tvegani in dolgoročno bolj donosni.
Priporočilo: vlagajte v kovance, katerih ekipa redno in dosledno komunicira z javnostjo, predvsem na družabnih omrežjih (preverite njihove profile in aktivnosti) in v kovance, katerih ekipe dosledno gradijo svojo skupnost. Pomembno je tudi, kako hitro, jasno in redno se ekipa odziva na npr. vprašanja in pobude s strani svojih sledilcev.
11. korak: transparentnost
Poleg vseh naštetih korakov, velik del pozornosti posvetite tudi transparentnosti komunikacije ekipe z javnostjo. To pomeni, da preverite kvaliteto spletne strani (delovanje, dizajn, kontaktne podatke…), ali imajo jasno in celovito objavljene ključne dokumente kot sta white paper in časovnica razvoja. Prav tako pobližje spoznajte ekipo ustanoviteljev, njihove CV-je in reference. Predstavljate si, da ste investitor, kar tudi ste in da vas dotična ekipa, ki stoji za izbranim kovancem, želi za investitorja. Bi vložili svoj kapital kar na slepo, ali bi predhodno opravili podrobno analizo?
Priporočilo: vzemite si čas. Ne hitite. Fundamentalna analiza zahteva nekaj časovnega vložka, a ta vložek se nam lahko bogato obrestuje. Žal opažam, da velik del “vlagateljev” nima potrpežljivosti in po spletu zgolj išče priporočilo drugih, v kaj se “splača” vložiti. Pogosto je to zelo draga napaka. Zato si vzemite čas, opravite analizo in nikoli ne vlagajte več, kot si lahko privoščite izgubiti.
Vlaganje v potencialno donosne nove kovance je tvegano početje, kljub opravljeni podrobni analizi, a z dosledno opravljeno analizo, lahko občutno izboljšate možnost dobre naložbe, ki tako ne bo postala le navaden gambling.
Zapis je informativne narave in ne predstavlja finančnega nasveta!
