Kaj je fundemantalna analiza (FA), zakaj in kako jih izvajamo

Ko govorimo o analizah, navadno govorimo o treh tipih analiz in sicer:

a. Tehnični (grafi in indikatorji gibanja vrednosti ter trendov na trgu, ali posameznih kovancev)

b. On-chain (grafi dogajanja na blockchainu)

c. Fundamentalni

Če se prva dva tipa analiz ukvarjata z analizo vrednosti in trendov gibanja posameznih kovancev ter trga, je namen fundamentalnih analiz (FA) določiti vrednostni potencial posameznega kovanca (projekta) iz vidika posameznega investitorja. Zato so fundamentalne analiza eden ključni dejavnikov investitorjev, pred samim vstopom v želen projekt. Čeprav tehnično manj zahtevna oblika analiz od preostalih dveh tipov, izdelava fundamentalne analize nikakor ni preprosta, predvsem pa zahteva veliko časovnega vložka in poznavanja dogajanja na trgu.

Ker sem prejel kar nekaj predlogov, da pripravim kakšen prispevek na temo fundamentalnih analiz, sem se odločil, da malo podrobneje spoznamo namen le-teh in ključne elemente, ki jo sestavljajo.

Kaj moramo vedeti pred izdelavo fundamentalne analize

Pred samo izdelavo analize moramo razumeti, da tako kot tehnične in on-chain analize, tudi fundamentalne analize nikakor niso 100% zanesljive, predvsem zaradi vpletenosti človeškega faktorja. Tako lahko nek kovanec/projekt predstavlja izjemen potencial, a v kolikor ekipa, ki stoji za njim ni aktivna oziroma ima celo slabe/škodljive namene, kot v primeru LUNA, lahko še tako potencialen projekt klavrno zaključi. Na to je potrebno računati, zato je ob izdelavi fundamentalne analize dobro pustiti na strani vse pretirano navijaške komentarje in ocene, ki jih lahko najdete na spletu, prav tako pa je vedno potrebno biti tudi realen in kritičen.
 

Sestavni elementi fundamentalne analize

Ključni orodji za izdelavo fundamentalne analize sta radovednost in analitično-raziskovalna žilica. Analizo tako sestavljajo sledeči sklopi:

  • Ciljno tržišče (ali obstaja, kje in kako veliko je)
  • Analiza konkurence (ali obstaja, kje, kdo, kakšne so njene prednosti in pomanjkljivosti)
  • Ekipa, ki stoji za projektom (kdo, kakšne izkušnje imajo, koliko projektov imajo za seboj, kakšno znanje imajo)
  • Roadmap oziroma časovnica (terminski plan razvojnih faz projekta in kako se ga ekipa drži)
  • Razvoj in nadgradnje (kako aktivno ekipa dela na razvoju, kako se drži časovnice, kako uspešno lansira nove nadgradnje in dodatne module, kako koristne so nove nadgradnje)
  • Partnerstva in investitorji (ali je ekipa uspela k sodelovanju pri projektu privabiti kakšnega vidnejšega investitorja, koliko jih je, kdo so, koliko so investirali). Ta korak pove veliko o potencialu projekta. Dobri projekti neprestano širijo krog partnerstev in investitorjev.
  • Cena in povpraševanje, ter število kovancev (večje kot je povpraševanje, manj kot je kovancev, višji cenovni potencial ima kovanec)
  • Število aktivnih uporabnikov (koliko aktivnih uporabnikov in vlagateljev je že prisotnih v projektu)
  • Whitepaper (tehnični in ključni dokument projekta, kjer je predstavljena tehnična in razvojna vsebina projekta, katerega predstavlja kovanec)
  • Skupnost in online reviewji (kako močno skupnost ima projekt, kako jo širi in kakšne so ocene ter mnenja ljudi. Tukaj bodite pozorni, saj ima mnogo projektov zelo dobre ocene, a bolj podroben pogled pokaže, da gre za lažne uporabniške, predvsem Twitter račune, ki so bili odprti pred kratkim in so skoraj brez sledilcev!)
  • Praktični prikaz uporabe projekta (ali gre za teoretični projekt, ki je šele na papirju ali dejansko obstajata case study in praktična uporaba projekta)
  • Zgodovina in starost projekta (zgodovina predvsem v smislu cene. Kako se je skozi čas gibala vrednost. Je projekt na hitro zrasel, nato padel in se ni več pobral, ali ima zdravo rast)
  • Likvidnost in volatilnost (koliko kapitala se steka v nakup kovanca in kako aktivno trg trguje z njim. V kolikor ni zanimanja za kovanec, verjetno tudi potencial ni velik)
  • Market cap (skupna vrednost vseh kovancev. MC prav tako kaže na potencial rasti. Kovanci z velikim market capom cenovno/vrednostno počasneje rastejo, a so nekoliko manj tvegani, medtem ko kovanci z nizkim market capom hitreje cenovno rastejo, a so tudi bolj tvegani – več nihanja.)
  • Regulacija (ali kovanec/projekt deluje na področju, ki je močno reguliran ali ne.)
  • Kategorija (kategorija, v katero sodi kovanec, lahko nakaže vrednostni potencial kovanca. Tako poznamo DeFi, Gaming, Oracle, Metaverse, NFT itn. kategorije. Kovanci, ki sodijo npr. v gaming ali metaverse kategorijo imajo velik trg in lahko hitro zrasejo, a posledično predstavljajo več tveganja)

Kot vidite, je kar nekaj dejavnikov, ki jih moramo upoštevati pri pripravi fundamentalne analize. Predvsem si vzemite čas in raziskujte. Pazite se razno raznih Youtube influencerjev, ki zagreto in aktivno promovirajo katerega izmed kovancev, saj to počno predvsem zaradi plačila, ki ga prejmejo od ekipe, ki stoji za določenim kovancem. Pazite, da ne zapadete v FOMO, zato na vsak kovanec poglejte z zdravo in kritično distanco, vedno pa vlagajte modro in ne več, kot si lahko privoščite izgubiti. Zapomnite si, da ni vse zlato, kar se sveti, saj na koncu pravo vrednost kovancu/projektu, dajejo le ljudje, ki stojijo za njim. Za izdelavo fundamentalne analize svetujem izdelavo preglednice, kamor vnesete vse zgoraj navedene kategorije in izbrani kovanec načrtno analizirate ter ocenite od 1-5, skupaj s pripadajočimi opombami in komentarji.


Vsebina je izključno informativne narave. Več izobraževalnih vsebin in nasvetov pa je na voljo Premium uporabnikom.

Predhodnji članek

Cardano (ADA) / USDT – Tehnična analiza

Naslednji članek

Hedera Hashgraph (HBAR)/USDT – tehnična analiza

error: Vsebina je zaščitena!