3 možni scenariji izhoda iz ene največjih globalnih ekonomskih kriz, ki grozi in potencialna priložnost za Bitcoin in kripto

Da, zadnje čase pogosteje objavljam nekoliko obširnejše prispevke, ki se nanašajo bolj na globalno ekonomijo in gospodarstvo kot neposredno ali izključno na kripto. A zavedati se moramo, da svetovna ekonomija in globalni geopolitični dogodki neposredno vplivajo na samo gibanje kripto trga in v kolikor smo resen vlagatelj, investitor oziroma trgovalec, nas morajo globalni ekonomski kazalci še kako zanimati. Razumem, da mnogo med vami ni poznavalcev globalne ekonomije, njenih pojmov in indikatorjev, zato skušam vse tovrstne prispevke objavljati malo bolj pogosto in na kar se da preprost način, da bo vsebina razumljiva tudi tistim, malo manj veščim poznavalcem dogajanja. Vsekakor upam, da mi to uspeva.

Prav tako bi še enkrat želel jasno povedati, da ne želim biti pretirano kritičen, negativen, zaskrbljen in posledično širiti morebiten strah, želim pa biti objektiven, predvsem pa realen in opozoriti na možna dogajanja, do katerih bi, na podlagi aktualnih indikatorjev in geopolitičnega dogajanja, lahko prišlo v bližnji prihodnosti. Ne pozabimo, ena prvih in ključnih nalog dobrega investitorja je zaščita svoje naložbe, kar pa lahko storimo le, če imamo kvalitetne in pravočasne informacije.

Verjetno je zdaj že večini jasno, da je vrag odnesel šalo in da se svet že nekaj časa sooča z resno ekonomsko situacijo, ki nakazuje, da bo obdobje, ki je pred nami – moja ocena je 5-10 let, izjemno težavno in zahtevno. Morda še to, zapis v nadaljevanju je osebni pogled, ki se bo komu morda zdel kot ZF ali celo teorija zarote. Razumem. A vse zapisano temelji na ekonomskih kazalcih in teorijah, katerim sem dodal osebni pogled na celotno dogajanje.

Trije možni scenariji izhoda – slab, zelo slab in najslabši

Da je situacija mnogo bolj resna, nakazujeta neprimerno nižja likvidnost trenutnega trga in gibanje likvidnosti pod ključni indikatorjem DMA20, v primerjavi s trgom iz leta 2009. To nakazuje, da bo prihajajoča kriza najverjetneje mnogo hujša in daljša, kot tista iz leta 2008.

Eden ključnih in prvih problemov je, da je, predvsem zahodni trg, v zadnje pol stoletja več potrošil kot ustvaril, kar je trg pahnilo v neskončen cikel izposoje denarja in posledično v izjemno dolžniško krizo. Zadolženost privatnega sektorja (potrošniki, gospodarstvo) je seveda zaskrbljujoča, a še večja težava je t.i. javni dolg, torej dolg države oziroma posameznih držav. Najpogosteje kot primer uporabljamo ZDA, eno največjih ekonomij, ki ima globalni vpliv. Trenuten javni dolg ZDA, zadolženost države (brez privatnega sektorja), znaša že $30 bilijonov oziroma kar $245.191 na vsakega ameriškega davkoplačevalca. ZDA so zgolj kot primer, a podobna slika je v domala vseh ekonomijah. Težava dolga ni zgolj trenutna. Še toliko bolj bo ta težava prišla do izraza v prihodnosti, predvsem ob vprašanju zagotavljanja pokojnin trenutno delovno aktivnih ljudi, zdravstvenega zavarovanja in podobno. Gre torej za največji dolžniški mehur v zgodovini in odgovornim (vlada – mišljeno za domala vse države, centralnim bankam, ekonomistom…) se v resnici tudi sanja ne, kako bližajočo krizo ustaviti ali vsaj omiliti in kako rešiti globalno ekonomijo. Paradoksalno je, da mnoge države, v stanju trenutne geopolitične in ekonomske krize, za zagotavljanje pomoči svojim državljanom in poskusu ohranjanja lokalnih ekonomij ter nacionalnih valut, posegajo po rekordnih, več milijardnih zneskih. Povedano preprosto, tiskajo dodaten denar, torej počno natanko to, kar je pripeljalo do rekordne inflacije. Najbrž lahko vidite, v kakšnem začaranem krogu se vrtimo. Seveda to velja za domala vse svetovne države. 

Ko se prične potapljati tudi bančni sektor

A kriza ni dosegla le držav in centralnih bank, dosegla je celoten bančni sektor in prišli smo do točke, ko celo največje in ugledne banke kažejo znake zloma. To se pravkar dogaja z eno največjih in uglednih svetovnih bančnih inštitucij, švicarsko Credit Suisse Group in mnogi so nad omenjeno banko že naredili križ. Vprašanje je, kaj bo z denarjem, naložbami in prihranki ljudi. Za enkrat sicer še nismo na točki Kitajske ali Libije, kjer so mnoge banke, v dogovoru z državo, preprosto zamrznile dostope do prihrankov in naložb svojih komitentov in ljudje že več mesecev ne morejo do svojega denarja. Vsekakor bo zanimivo spremljati, kaj se bo dogajalo z bančnim sektorjem. No, na drugi strani je tukaj še tisti “romantični” del, kjer v bankah dejansko vidimo izvor večine težav sodobne družbe in mnogi si želijo/mo, da bank ne bi bilo. Tudi sam sem mnenja, da so banke v sodobni družbi nepotrebne, da so pogosto razlog težav s katerimi se ljudje soočajo/soočamo in da so preživeta oblika finančnega poslovanja, a razumeti moramo, da bi kolaps bančnega sistema, vsaj v prvi fazi, povzročil izjemne težave in izjemno kritično situacijo za ljudi, saj bi jih mnogo, podobno kot na Kitajskem in v Libiji, preko noči ostalo brez večine ali celotnega premoženja. Po drugi strani je tukaj tudi želja sistema po nadzoru ljudi. Dokler so banke regulirane in imajo države in politične skupnosti kot je EU nad njimi nadzor, toliko časa ima sistem nadzor nad ljudmi in tega sistem ne bo kar tako izpustil. To se kaže tudi v razno raznih regulacijah trga, predvsem kripto trga, ki predstavlja neposredno in resno grožnjo bankam in klasičnim fiat valutam. 

Skratka, smo v prelomnih in zgodovinskih časih in svet bo kmalu popolnoma drugačen. A bodi dovolj o tem, poglejmo si tri potencialne “rešitve” izhoda iz te velike dolžniške krize, ki so v osnovi na voljo. Morda se bodo rešitve oziroma možnosti zdele radikalne, nenavadne, a dejansko drugih pravih možnih rešitev ni.

“Rešitev” 1

Po prvem scenariju, se državo (katerokoli) odreže od domala vseh svojih aktivnostih in se njeno delo usmeri izključno v zgolj nujno gradnjo in popravilo cest in infrastrukture. Zamrznejo se izplačila pokojnin, socialnih transferjev, zdravstvenega zavarovanja in podobno. Davke se izdatno dvigne za dobo vsaj 10 let, dokler se dolg ne poplača. Seveda bi rad videl politično stranko ali vlado, ki bi si upala predlagati kaj takšnega.

“Rešitev” 2

Po tem scenariju bi prišlo do tako imenovanega defaulta celotnega dolga. Sistem/država preprosto reče, da svojega dolga ne bo plalčala. Teoretično možno, a to bi pripeljalo do zloma nacionalne valute, to pa do popolnega kolapsa finančne industrije, bank, zavarovalnic, pokojninskih skladov itn., saj je dolg pravzaprav njihovo kolateralno kritje, na katerem temelji njihovo celotno delovanje. Posledično bi to vodilo v popolni kolaps sistema, saj npr. prehrambena industrija in logistika ne bi imeli denarja za svoje delovanje, kar pomeni zlom prehrambene verige. Nastopila bi lakota in nemiri, postavitev novega ekonomsko-finančnega sistema pa bi trajal leta in leta.

“Rešitev” 3

Vlade in sistem preprosto nadaljujejo s sedanjimi aktivnostmi, kar pomeni nadaljevanje tiskanja denarja za zadovoljitev potreb, kar bi vodilo do rekordnih inflacijskih številk v naslednjem desetletju ali celo desetletjih. Možna rešitev, a s tem bi popolnoma uničili delovno aktivne ljudi, davkoplačevalce, upokojence, saj bi v celoti uničili kupno moč, ljudje si ne bi mogli več privoščiti praktično ničesar.

Kot lahko vidimo, nobena od možnih rešitev/scenarijev ni dobra. Ravno nasprotno. Pravzaprav vsi vodijo v katastrofo. A vseeno obstaja majhna luč na koncu tunela, v obliki “Rešitve 4”. Ta rešitev bi bila zlom in padec svetovne bančne elite in elite na sploh (ne želim izpasti revolucionarno), kar bi vodilo do usklajenega in dokončnega  zloma dosedanjega finančnega sistema, s čimer bi omenjene elite izgubile nadzor. V kolikor bi prišlo do tega, potem je za vas najbolje, da v vaš portfelj vključite tiste naložbe, ki niso del tradicionalnega finančnega sistema. To so npr. žlahtne kovine, umetnine in starine, Bitcoin (BTC) in kmetijsko obdelovalne površine, s katerimi bi poskrbeli za samooskrbo. Namig: Velik del predstavnikov “elite” že nekaj časa pospešeno kupuje najboljša kmetijska zemljišča po svetu – npr. Bill Gates in George Soros. Verjetno z razlogom.

Tukaj nastopi tudi vprašanje razvoja in uporabe t.i. digitalnih nacionalnih valut oziroma CBDC in digitalnih ID protokolov, kot so digitalni Evro, katerega pripravlja EU. Naj jasno zapišem, da CBDC oziroma t.i. digitalne valute niso kriptovalute, kot bi nam bančni sistem to rad prodal, saj ne gre za decentraliziran protokol delovanja, ampak za popolnoma nadzorovan in vodljiv protokol, katerega bodo najverjetneje vezali na digitalni ID. To bi bil zadnji žebelj v krsto sodobne in proste družbe, saj bi uvedba CBDC in digitalnih IDjev pomenila popoln nadzor nad življenjem posameznika. Kriptovalute, predvsem Bitcoin, so pravo nasprotje temu, saj omogočajo neodvisno, decentralizirano in svobodno delovanje, kot bi finančni sistem in družba morala biti.

Priložnost za Bitcoin in kriptovalute

Prav slednje pa je priložnost za Bitcoin in kriptovalute. Predvsem Bitcoin. Gre za dodelan in delujoč sistem, kateri vse bolj krepi svoj vpliv. Njegov market cap je sicer še daleč od market capa klasičnega finančnega trga, a nobenega dvoma ni, da BTC predstavlja revolucijo. Sam sicer sodim med navdušence na BTC, čeprav nisem t.i. BTC maximalist, saj v svojem portfelju držim tudi kakšen altcoin. A ne glede na to, BTC ostaja tista svetla točka, ki bi lahko pomenila revolucijo na finančnem trgu. Tudi zato so krogi blizu bančnemu sektorju tako negativno nastrojeni proti BTC in kriptu, saj le ti predstavljajo grožnjo klasičnim finančnim trgom, s tem pa je ogrožena tudi dominacija določenih bančnih krogov. Prav zaradi tega bomo verjetno kmalu videli še kakšen poskus “prepovedi” BTC, ali njegove stroge regulacije.

No, ne glede na vse poskuse pa očitno prihajamo do točke, ko se bo finančni val začel vse bolj obračati v smer kripta. Pričakovano. Delniški in klasični finančni trgi rekordno padajo, večina fiat nacionalnih valut, z izjemo USD, tone, tudi za voljo izjemno močnega USD in investitorji iščejo kar najbolj donosne naložbe. Kljub korekcijam in na trenutke morda nekoliko dolgočasnem dogajanju, BTC še vedno nudi enega najboljših donosov, kar vse več investitorjev vidi kot rešitev.

Elitni bančni krogi so v težavah, čeprav se to morda ne vidi tako jasno. Bitcoin jih je v veliki meri dobil nepripravljene, vanj niso verjeli, predvsem pa jim ne omogoča nadzora nad ljudmi. A kaj storiti? BTC je danes že precej uveljavljena naložba, ki krepi svojo svojo moč. Bančni krogi so v precepu – ali poskušati uničiti/prepovedati BTC, kar je praktično nemogoče, ali ga sprejeti. A tukaj ponovno naletijo na že omenjeno vprašanje dominacije in nadzora trga ter ljudi. 

Ljudje se bomo morali počasi zavedati, da ne potrebujemo bank za nadzor in upravljanje z našimi financami, za kar nam bogato računajo, ampak potrebujemo le pošten sistem, ki ponuja priložnost. 

Najbolj verjetno dogajanje v prihodnih mesecih in nekaj letih

Težko je sicer biti jasnoviden, a od naštetih možnosti, se zdi najbolj verjetna prav ta, da bodo države in skupnosti še naprej tiskale nacionalne valute in jih skušale ohraniti pri življenju kolikor dolgo bo to mogoče. Medtem pa bodo vsaj na videz skušale krotiti inflacijo, kar bo krizo še naprej poglabljalo. Predvsem bo zanimivo dogajanje v ZDA. Dollar namreč rekordno raste in kar je sedaj plus za Ameriko, lahko kaj hitro postane nevarnost. Zaradi rekordno močnega USD, na drugi strani rekordno padajo druge nacionalne valute kot so EUR, GBP, JPY in tako naprej. V kolikor bi Dollar še naprej tako rastel, bo le ta postal “neuporaben”, a na zaradi dejanske neuporabnosti, ampak ker druge države lastnih valut ne bodo želele več merit v paru z USD. Prav tako bo ameriška FED dokaj kmalu na točki pomembne odločitve. Ali se bo še naprej borila proti inflaciji in bo dvigala obrestne mere ali pa bo raje ohranila delujočo ekonomijo. Visoke obrestne mere namreč hromijo ekonomski razvoj.

Skratka, svet je v težavah in na prelomni točki. Če si lahko dovolim nekaj malega naivnosti naj zapišem, da je Bitcoin brez dvoma dobra priložnost za boljšo prihodnost, ki hkrati omogoča svobodno delovanje posameznika, prav tako pa BTC ni podvržen inflaciji. BTC ni popoln, a je zagotovo trenutno najbližji približek popolnosti med vsemi naložbenimi in trgovalnimi asseti. Da, strinjam se, da bi trg moral biti v določenem delu reguliran, a s tem mislim na jasna pravila, ne v smislu popolnega nadzora in omejevanja ljudi oziroma investitorjev in trgovalcev.

Morda je zapis za vas šokanten, morda naiven, a v celoti povzema dejansko stanje trga, ki je, kljub vsej zaskrbljenosti, zgodovinsko. Potrebno bo zdržati, potrebno bo biti prilagodljiv, predvsem pa bolj skromen, tako bo mnogo lažje. Najpomembneje pa je, da bodo ljudje v teh časih stopili skupaj in bodo pričeli sodelovati. To je pravzaprav največja moč družbe in nenazadnje je prav to filozofija BTC in kripta.


Gre za osebno mnenje in kot vedno priporočamo izdelavo lastne tehnične analize. Vse navedene informacije so zgolj informativne narave. Vsem, ki želite dodatnih informacij, signalov in tehničnih analiz,  je na voljo naša premium storitev, Kriptokrat Premium. Kriptokrat Premium vam večkrat dnevno ponuditi dodatne informacije, analize, trgovalne nasvete in opozorila, s pomočjo katerih lahko dodatno optimizirate svoje trgovanje in izboljšate ROI. Sedaj za zgolj 50 EUR/leto!

Predhodnji članek

Finančni trgi se bližajo kritični točki. Kaj lahko pričakujemo od BTC in trga altcoinov?

Naslednji članek

Chainlink (LINK) / USDT – Tehnična analiza

error: Vsebina je zaščitena!